Utopični socializem: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 435 zlogov ,  pred 11 meseci
→‎Marksistična definicija: slogovni popravki.
(→‎Utopični socializem – zgodovinski pregled: dopolnil uvod, slogovni popravki v prvem delu.)
(→‎Marksistična definicija: slogovni popravki.)
===Utopični socializem – zgodovinski pregled===
 
Predpogoj za razvoj kritike [[Kapitalizem|kapitalizma]] je razvoj kapitalizma samega. Ko je kapitalizem bil še v svojih začetnih obdobjih, njegova razredna nasprotja še niso bila dokončno razvita in očitna, zato jih je bilo bistveno težje kritizirati. Kritiko kapitalizma so oteževali še ostanki preteklega družbenega reda (tj. [[Fevdalizem|fevdalizma]]), ki v najbolj zgodnjem obdobju kapitalizma še niso povsem izginili. Dokler same značilnosti kapitalistične produkcije še niso dosegle absolutne družbene prevlade, jih je bilo težje ustrezno (znanstveno) kritizirati. To toliko bolj vdrži obdobjuza obdobje, ko je kapitalizem pričel delati svoje prve korake ne le v Evropi, ampak celotni svetovni zgodovini<ref name=":0">https://www.marxists.org/archive/marx/works/1880/soc-utop/ch01.htm</ref>.
 
Utopični socializem, ki v svojem bistvu pozabi na konfliktni značaj [[Družbeni razred|družbenih razredov]], apelira na razumno in pravično družbo. Marx in Engels poudarjata, da utopični socializem oboje pojmuje izz buržoazne perspektive. Istočasno pa so prvotne kritike kapitalizma oziroma utopični socializem imele zelo omejene možnosti razvoja. Po Engelsovih besedahEngelsu so prvotne kritike kapitalizma bile lahko le utopični socializem:
 
»Nezrelemu stanju kapitalistične proizvodnje, nezrelim razrednim odnosom so ustrezale nezrele teorije. (…) Šlo je za to, da se iznajde nov, popolnejši sistem družbenega reda (…). Ti novi socialni sistemi so bili že od vsega začetka obsojeni na to, da ostanejo utopija; čim bolj so jih njihovi zagovorniki izdelavali [sic!] v podrobnostih, tem bolj so se morali izgubljati v čistem fantaziranju«<ref>{{Navedi knjigo|title=Izbrana dela (IV)|last=Engels|first=Friedrich|publisher=Cankarjeva založba|year=1977|isbn=|location=Ljubljana|page=593|cobiss=}}</ref>.
 
Kot tri primere, kako je zgodovinski razvoj kritike kapitalizma bil pogojen z razvojem samega kapitalizma, sta Marx in Engels navedla [[Saint-Simon|Saint-Simona]], [[Charles Fourier|Fouriera]] in [[Robert Owen|Owena]].
 
====Utopični socialisti====
Kot tri primere, kako je zgodovinski razvoj kritike kapitalizma bil pogojen z razvojem samega kapitalizma, sta Marx in Engels navedla [[Saint-Simon|Henrija de Saint-Simona]], [[Charles Fourier|Charlesa Fouriera]] in [[Robert Owen|Roberta Owena]].
 
Saint-Simon je živel v obdobju [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], torejki obdobju,je kjerbila se[[buržoazna jerevolucija]]; tretji stan, ki je zaobsegal tako [[Buržoazija|buržoazijo]] in [[Drobna buržoazija|drobno buržoazijo]] kot [[Proletariat|proletarce]] in kmete, se je bojeval proti prvemu ([[Aristokracija|aristokraciji]]) in drugemu stanu ([[Klerik|duhovščini]]); drugače rečeno, v obdobju buržoazne revolucije. Saint-Simonova družbena kritika je že razlikovala med »produktivnim« in »neproduktivnim« razredom, torej; med razredom, ki producira družbeno bogastvo in razredom, ki ne dela, a si družbeno bogastvo prisvaja in živi v luksuzu. VSaint-Simonova kalikritika je tako že vsebovala razlikovanjezametke razlikovanja med producenti in izkoriščevalci<ref name=":0" />.
 
Ker pa je Saint-Simon deloval v obdobju francoske buržoazne revolucije, torej obdobju, v kateremko je kapitalizem v [[Francija|Franciji]] bil šele v zametkih, je razred izkoriščevalcev omejil na aristokracijo in duhovščino;, pod »produktivni« razred pa je štel tudi buržoazijo<ref name=":0" />.
 
Te napake Fourier ni ponovil. V njegovem življenjskem obdobju se je kapitalizem že dovolj razvil, da so [[Razredni boj|razredni antagonizmi]] kapitalizma (tj. konflikt med [[Buržoazija|buržoazijo]] in [[Proletariat|proletariatom]]) postali očitni. NadaljeOpazne so postale opaznetudi [[Recesija|kapitalistične krize]], razviden pa je postal tudi njihov [[paradoks]], da nastanejo iz preobilja (tj. hiperprodukcije). Alternativo kapitalizmu je Fourier videl v delavskih samozadostnih komunah (t.i. »falangah«). Nadalje je Fourier videl povezavo med razrednim bojem in ostalimi oblikami družbene [[Diskriminacija|diskriminacije]]; njegove zahteve so na primer vključevale tudi spolno enakost<ref name=":0" />.
 
Robert Owen je bil dopolnitev in nadgradnja Foureira. Robert Owen je bil angleški kapitalist, ki je del profita namenil socialni varnosti delavcev.; Titi so poleg krajšega delovnega dneva (10,5-urnega: takratni standard je bil 12 ur) imeli na voljo tudi vrtce. Nasploh so tovarne Owena delovale kot delovne komune; tamkajšnji delavci so imeli relativno ugoden položaj (glede na preostale delavce) imeli relativno ugoden položaj <ref name=":0" />.
 
ZadevaOwenov model pa je delovaladeloval le, dokler je Owen takšne eksperimente omejil na obseg lastnihlastne obratovobrate; dokler se je držal te omejitve, sta gamu oboževalibili tudinaklonjeni tako [[buržoazija]] inkot tudi [[aristokracija]]. Ko pa je postavil zahtevozahteval, da naj se takšen sistem komun razširi na preostalo produkcijo, da naj takšnemuin zgledu sledijo tudi drugi kapitalisti, so mu slednjiti množično nasprotovali (ta rezultat je Owen tudi predvidel). OwenoviEngels poskusije za Owenove poskuse delavskih komun zaključil, da so ti sicer pokazali, da buržoazija ni potrebna za vodenje družbene produkcije, a so istočasnopa hkrati največ, kar se da doseči znotraj kapitalizma. NjegoviRazlog eksperimentije Engels videl v tem, da so Owenovi eksperimenti zanemarili konfliktni odnos med buržoazijo in proletariatom;, dobraiz voljatega kapitalista,razloga kotpa naje primertudi Owena,pripravljenost jekapitalistov bilana takšno sodelovanje (inOwen je bil takšen primer) izjema, ne pravilo<ref name=":0" />.
 
===Marksistična kritika utopičnih socialistov===
228

urejanj

Navigacijski meni