Arzava: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 12 zlogov ,  pred 2 letoma
pravopis
(→‎Sklici: viri)
(pravopis)
 
[[Slika:King Tarkasnawa of Mira Kingdom circa 1350 BC.jpg|thumb|Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št.]]
 
'''Arzava''' je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni [[Anatolija|Anatoliji]] v drugi polovici 2. tisočletja n. št. (približno od 15. stoletja pr. n. št. do začetka 12. stoletja pr. n. št.). Domneva se, da je bilo jedro države ob reki Kestos ([[Turščina|turško]] Küçük Menderes). Njena prestolnica je bila Apasa, kasnejši [[Efez]]. Ko so Arzavo podjarmili [[Hetiti]], so jo razdelili v tri province. Južna provinca ob reki [[Meander]] se je imenovala Mira in kasneje [[Karija]]. Provinca ob reki Gediz se je imenovala Dežela ob reki Seha in kasneje [[Lidija]]. Vzhodna provinca se je imenovala Hapala.<ref name=ref1>J. David Hawkins (1998). "Tarkasnawa King of Mira: Tarkendemos, Boğazköy Sealings, and Karabel ". ''Anatolian Studies'' '''48''':1–31.</ref>
 
Predhodnico Arzave [[Asuva|Asuvo]], v katero so bili vključeni tudi deli zahodne Anatolije, so podjarmili Hetiti kralja [[Tudhalija I.|Tudhalije I.]] okoli leta 1400 pr. n. št.<ref>Kelder, 2003-2004. str. 65-66.</ref> Arzava je bila zahodna hetitska soseda in tekmica Srednjega in Novega hetitskega kraljestva. V hetitskih besedilih je omenjena kot tesna zaveznica Ahijave, ki ustreza [[Ahajci|Ahajcem]] v [[mikenska doba|mikenski]] [[Grčija|Grčiji]].<ref name=ref3>Kelder, 2003-2004, str. 66.</ref> Ahajci in Arzava so v več obdobjih sklenili zvezo proti Hetitom.<ref name=ref4>Kelder, 2003-2004, str. 54.</ref>
Kraljestvo Arzava je doseglo višek v 15. in 14. stoletju pr. n. št. Hetitska država je bila v tem času šibka, Arzava pa je sklenila zavezništvo z Egiptom. Zavezništvo je dokumentirano v tako imenovanih ''Arzavskih pismih'' med arzavskim vladarjem Tarhundaradujem in faraonom [[Amenofis III.|Amenofisom III.]], ki so del ''[[Amarnska pisma|Amarnskih pisem]]'' (EA 31 in EA 32). Pisma so bila pomembna osnova za razvozlanje [[Hetitščina|hetitskega]] jezika, v katerem so pisana.
 
Po hetitskih dolumentih se je Arzava okoli leta 1320 pr. n. št. pridružila protihetitski zvezi, v kateri je bila tudi pokrajina Milavanta ([[Milet]]) pod kraljem Ahijavo. Del zveze je bila zagotovo tudi mikenska Grčija.<ref name=ref9>Bakker Egbert J., urednik (2010). [https://books.google.si/books?id=oa42E3DP3icC&pg=PA218&dq=walmu+hittite&hl=el&sa=X&ei=2nVlUuOaEYjoswb84ID4Bg&redir_esc=y#v=onepage&q=walmu%20hittite&f=false ''A Companion to the Ancient Greek Language'']. Chichester: John Wiley & Sons. str. 217–218. ISBN 9781444317404.</ref> Hetitska kralja [[Šupiluliuma I.]] in [[Muršili II.]] sta okoli leta 1300 zvezo razbila in dokončno podjarmila Arzavo. Arzavski kralj je pobegnil na ozemlje, ki je bilo pod grško oblastjo.<ref name=ref9/> Hetiti so Arzavo razdelili na tri vazalna kraljestva:
 
* Mira,
Leta 1998 je J. David Hawkins uspel prebrati napis na [[Karabelski relief|Karabelskem reliefu]] na Karabelskem prelazu približno 20 km od [[İzmir]]ja. Iz napisa je razvidno, da je bilo kraljestvo Mira južno od Sehe, se pravi ob reki Gediz.<ref>Hawkins, J. D. (2009). [https://www.britishmuseum.org/pdf/Hawkins.pdf "The Arzawa letters in recent perspective"]. ''British Museum Studies in Ancient Egypt and Sudan'' '''14''':73–83.</ref>
 
Ta kraljestva so v hetitskih dokumentih omenjena enostavno kot "dežele", zato so so morda obstajala že v Arzavskem kraljestvu.<ref> Trevor Bryce (2005). The Kingdom of the Hittites. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-928132-9.</ref>
 
Znane zahodnoanatolske bronastodobne regije in/ali politične entitete, ki niso omenjene, vendar so bile del arzavskega kompleksa, so:
* dežela Masa/Maša, povezljiva z železnodobno [[Misija|Misijo]],
* Karkija, povezljiva z železnodobno [[Karija|Karijo]],
* Luka, povezljiva z železnodobno [[Likija|Likijo]].
 
Po propadu Hetitskega kraljestva so novohetitske države južni Anatoliji in [[Sirija|Siriji]] delno sledile hetitski zgodovini. Povezave z zahodom so se prekinile do te mere, da so bile dežele Arzave zaskrbljene in ubrale svojo razvojno pot, ki se je končala z nastankom [[Lidija|Lidije]] kot države pod oblastno Mermnadske dinastije v 7. stoletju pr. n. št.
 
==Kralji Arzave od 15. do 13. stoletja pr. n. št.==
==Viri==
{{refbegin|30em|indent=}}
*Gander, M. 2017. "The West: Philology". ''Hittite Landscape and Geography'', M. Weeden and L. Z. Ullmann (eds.). Leiden: Brill. str. 262-280.
*Hawkins, J. D. 1998. ‘Tarkasnawa King of Mira: Tarkendemos, Boğazköy Sealings, and Karabel.’ ''Anatolian Studies'' '''48''': 1–31.
*Hawkins, J. D. 2009. [https://www.britishmuseum.org/pdf/Hawkins.pdf The Arzawa letters in recent perspective]. British Museum Studies in Ancient Egypt and Sudan '''14''': 73–83.
256.221

urejanj

Navigacijski meni