Josip Križan: Razlika med redakcijama
slika z Wikipodatki |
pravopis |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
== Življenje in delo == |
== Življenje in delo == |
||
Po končanem študiju [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]] in [[filozofija|filozofije]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta [[1867]] diplomiral in leta [[1869]] [[doktorat|doktoriral]], je bil [[gimnazija|gimnazijski]] profesor, večinoma v Varaždinu. Pomemben je tudi za slovensko [[psihologija|psihologijo]], saj je leta [[1885]] izdal knjigo ''Nauk o čustvima'' v [[hrvaščina|hrvaškem]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]u. V ''Popotniku'' pa je leta [[1886]] izhajalo delo ''Logika'', ki je izšlo v knjižni obliki leta [[1887]] v [[Maribor]]u. Ta knjiga je prvi [[slovenščina|slovenski]] učbenik [[logika|logike]], ki je terminološko primerljiv s tedanjimi [[nemščina|nemško]] pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. [[formalna logika|formalne logike]] z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz [[metodologija|metodologije]] z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale. |
Po končanem študiju [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]] in [[filozofija|filozofije]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta [[1867]] diplomiral in leta [[1869]] [[doktorat|doktoriral]], je bil [[gimnazija|gimnazijski]] profesor, večinoma v Varaždinu. Pomemben je tudi za slovensko [[psihologija|psihologijo]], saj je leta [[1885]] izdal knjigo ''Nauk o čustvima'' v [[hrvaščina|hrvaškem]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]u. V ''Popotniku'' pa je leta [[1886]] izhajalo delo ''Logika'', ki je izšlo v knjižni obliki leta [[1887]] v [[Maribor]]u. Ta knjiga je prvi [[slovenščina|slovenski]] učbenik [[logika|logike]], ki je terminološko primerljiv s tedanjimi [[nemščina|nemško]] pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t. i. [[formalna logika|formalne logike]] z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz [[metodologija|metodologije]] z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale. |
||
Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz [[astronomija|astronomije]] v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' in ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]''. |
Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz [[astronomija|astronomije]] v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' in ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]''. |
||
Redakcija: 18:43, 24. marec 2016
| Josip Križan | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 31. december 1841[1] |
| Smrt | 16. julij 1921[1] (79 let) Varaždin |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SHS Cislajtanija Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | matematik, fizik, astronom, filozof |
Josip Križan, slovenski matematik, fizik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.
Življenje in delo
Po končanem študiju matematike, fizike in filozofije v Gradcu, kjer je leta 1867 diplomiral in leta 1869 doktoriral, je bil gimnazijski profesor, večinoma v Varaždinu. Pomemben je tudi za slovensko psihologijo, saj je leta 1885 izdal knjigo Nauk o čustvima v hrvaškem jeziku. V Popotniku pa je leta 1886 izhajalo delo Logika, ki je izšlo v knjižni obliki leta 1887 v Mariboru. Ta knjiga je prvi slovenski učbenik logike, ki je terminološko primerljiv s tedanjimi nemško pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t. i. formalne logike z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz metodologije z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale.
Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz astronomije v Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu.
Glej tudi
 | Ta članek o matematiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
- ↑ 1,0 1,1 Hrvatski biografski leksikon — 1983.