Grčarice: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m RKD, slog |
||
Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
|regija=Jugovzhodna Slovenija |
|regija=Jugovzhodna Slovenija |
||
|drzava=Slovenija |
|drzava=Slovenija |
||
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes |
|||
| ime = Grčarice - Vas |
|||
| rkd_tip = nkd |
|||
| razglasitev_rkd_tip = |
|||
| refšt = 1830 |
|||
| občina = Ribnica |
|||
}} |
|||
}} |
}} |
||
Vrstica 19: | Vrstica 26: | ||
== NOB == |
== NOB == |
||
Jeseni |
Jeseni 1941 so se iz kraja izselili [[Kočevarji]]. Septembra 1943 je [[2. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ljubo Šercer«|Šercerjeva brigaga]] ob pomoči topništva [[fašizem|fašistične]] [[Italija|italijanske]] vojske napadla v 2 poslopjih utrjeni ''Centralni slovenski četniški odred'' in ga po večdnevnih bojih prepričala v predajo. Četnikom, ki so se predali, je bila s strani partizanov obljubljena polna amnestija in spremstvo do [[Sušak|Suška]], kjer naj bi pričakali prihod angloameriških zaveznikov. Večino zajetih 171 članov posadke iz Grčaric so nato [[slovenski partizani|partizani]] izvensodno usmrtili pri [[Mozelj|Mozlju]] v bližini [[Kočevje|Kočevja]]. Ponovno so bili boji v Grčaricah od 3. do 5. maja 1945, ko so kraj zasedle enote [[7. korpus NOVJ|7. korpusa]]. |
||
== Sklici in opombe == |
|||
{{sklici}} |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
Redakcija: 20:33, 4. december 2014
Grčarice | |
---|---|
Koordinati: 45°39′5.78″N 14°45′20.02″E / 45.6516056°N 14.7555611°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
Občina | Ribnica |
Nadm. višina | 519,1 m |
Prebivalstvo | |
• Skupno | 166 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 1311 Dolenja vas, Ribnica |
Zemljevidi | |
Grčarice - Vas | |
Lega | Občina Ribnica |
RKD št. | 1830 (opis enote)[1] |
Grčarice (nemško Masern) so naselje na kraški planoti ob vznožju Velike gore južno od Dolenje vasi v Občini Ribnica.
NOB
Jeseni 1941 so se iz kraja izselili Kočevarji. Septembra 1943 je Šercerjeva brigaga ob pomoči topništva fašistične italijanske vojske napadla v 2 poslopjih utrjeni Centralni slovenski četniški odred in ga po večdnevnih bojih prepričala v predajo. Četnikom, ki so se predali, je bila s strani partizanov obljubljena polna amnestija in spremstvo do Suška, kjer naj bi pričakali prihod angloameriških zaveznikov. Večino zajetih 171 članov posadke iz Grčaric so nato partizani izvensodno usmrtili pri Mozlju v bližini Kočevja. Ponovno so bili boji v Grčaricah od 3. do 5. maja 1945, ko so kraj zasedle enote 7. korpusa.
Sklici in opombe
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1830«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.