Matija Čop: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 81 zlogov ,  pred 7 leti
m
pp, dewiki letnic
m (→‎Zunanje povezave: {{Normativna kontrola}})
m (pp, dewiki letnic)
Poleg navedenih letnic sta Čopovo življenje zaznamovala še dva pomembna dogodka. Prvi se je zgodil leta 1807 (začetek Čopovega šolanja) in drugi leta 1820 (začetek Čopovega službovanja). Najpomembnejše življenjsko obdobje zanj pa je bilo od leta 1831 do leta 1835, ko je imel najtesnejše prijateljevanje s [[France Prešeren|Francetom Prešernom]].
 
Nižjo in [[srednja šola|srednjo šolo]] je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Šolanje je nato nadaljeval v Ljubljani in na [[Dunaj|Dunaju]]u, kjer je tri leta študiral tedanjo »filozofijo«. Leta [[1817]] se je z Dunaja vrnil v Ljubljano in bil do leta [[1820]] bogoslovec. Nato je postal [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]] na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1820-[[1822]]) in v [[Lvov|Lvovu]] (1822-[[1827]]), kjer je bil zadnji dve leti tudi profesorski pripravnik na [[univerza|univerzi]]. Po vrnitvi v Ljubljano se je zopet moral zadovoljiti z mestom gimnazijskega profesorja. Leta [[1828]] je sprejel mesto [[licej|licejskega]] [[knjižničar|knjižničarja]] in po letu [[1831]] je opravljal le to službo.
 
Leta [[1835]] je Matija Čop tragično umrl med kopanjem v [[reka|reki]] Savi. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev ''[[Krst pri Savici]]'', elegijo ''V Spomin Matije Čopa'' in mu zložil nagrobni napis.
 
== Šolanje ==
Šola je za Čopa pomenila vse večji napor, obremenitve so bili tudi postranski opravki, inštrukcije, s katerimi si je poskušal prislužiti denar za knjige (kakor je dela že na Reki). Svoje življenje si je predstavljal drugače, saj v nekem pismu pravi: »Živim le zase in za (svoje) knjige.«
 
Čop je bil povezan tudi s [[Krajnska čbelica|Krajnsko čbelico]]. V času njenega nastajanja je bil [[cenzor]], zato je zbornik lahko delno varoval pred njegovimi nasprotniki, posebno pred Jernejem Kopitarjem. Z obširnim spisom v [[nemščina|nemščini]] ''[[Slovenska abecedna vojna]]''(''Slowenischer ABC-Krieg'') je leta [[1833]] posegel tudi v [[črkarska pravda|črkarsko pravdo]]. Zavzemal se je za visoko [[slovenska književnost|slovensko književnost]], namenjeno izobražencem in zavračal mnenja, da je [[slovenščina]] primerna le za nižji sloj.
 
Pomembno je Čopovo delo bibliotekarja. Ko je leta 1828 umrl stari knjižničar licejske knjižnice Matija Kalister, je bil Čop, ki je že kot dijak na gimnaziji Kalistru pomagal pri njegovem delu, pravzaprav edini, ki je knjižnico resnično dobro poznal in jo mogel urediti. Dve leti je moral vzporedno opravljati oboje: poučevati na gimnaziji in obenem voditi knjižnico. Vso praznino, ki je nastala zaradi smrti knjižničarja licejske knjižnice, je izpolnil strokovno usposobljen Matija Čop. S tem delom so se mu gmotne razmere bistveno izboljšale, lažje je živel, si nabavljal nove knjige in izdatneje pomagal sorodnikom (predvsem bratu Janezu).
 
Novo delo mu je zelo ustrezalo, zato je 5. 2.februarja 1829 zaprosil za definitivno namestitev v knjižnici. Pri tem ga je podprl tedanji gimnazijski prefekt Franc Hladnik. Šele z dekretom 8. junija 1830 je Čop postal pravi bibliotekar in ni več poučeval, imenovan je bil za vodjo ljubljanske licejske knjižnice. Gubernijski dekret o imenovanju je bil izdan 17. avgusta, novi prejemki v višini 800 gld.goldinarjev letno so mu tekli od 22. septembra dalje, naslednji dan, 23.septembra 1830, pa je pri bogu in cesarju prisegel zaobljubo kot novi slovenski predstojnik - bibliotekar licejske knjižnice v Ljubljani. Zavezal se je, da bo licejsko knjižnico upravljal natanko po veljavnih predpisih, da bo skrbel za postavitev, hrambo in vzdrževanje reda med knjigami, pravilno izdeloval in vzdrževal kataloge, pazil, da bo knjižna zaloga evidentirana ter dajal bralcem na razpolago knjige, ki si jih želijo. Prisegel je, da bo za knjižnico kupoval le knjige, ki jih resnično potrebuje, da ne bo favoriziral posamičnih strok in da bo vedno delal v splošno dobro ustanove. Novega dela se je lotil z veliko vnemo; že kot namestnik je spoznal, da je knjižnično gradivo neurejeno in da bo moral marsikaj postoriti. Dotok knjig je bil slab, dolžnostni izvodi že nekaj let v ustanovo niso več prihajali, vendar so navzklic vsemu po sobah v pritličju čakali na obdelavo celi kupi knjig. Knjižnica je bila brez osnovnega in lokalnega kataloga, gradivo ni bilo označeno s signaturo in omare ne z etiketami.
 
Čop je uredil neobdelani del gradiva. 20. marca 1831 je na gubernisjkogubernijsko zahtevo predložil načrt za temeljito reformo knjižnice in za novo postavitev knjižničnega gradiva. Gubernija mu je načrt odobrila in zlasti po tem dejanju je licejska knjižnica začela dobivati povsem novo podobo. O delu na podlagi svojega načrta je Čop konec oktobra leta 1833 ljubljanskemu guberniji natančneje poročal. V poročilu piše, da je končal z »novo sistematično postavitvijo celtonega knjižnega gradiva«, in nadalje, da je potem, ko je za glavno dvorano v novembru leta 1832 dobil nove knjižne omare, moral večji del gradiva prestaviti in prurediti, pri tem pa je »neprekinjeno« izdeloval tudi osnovni katalog vsega gradiva. V poročilu med drugim podrobno piše o tem, kako je moral stare, neobdelane knjižne fonde najprej očistiti prahu in trohnobe, ki so se »desetletja« nabirali na njih, potem pa jih postaviti na ustrezna mesta in jih primerno obdelati. Celotno gradivo je bilo v tistem času shranjeno v štirih sobah s sedemdesetimi omarami, v posameznih omarah je bilo gradivo postavljeno po abecednem redu, upoštevani so bili tudi različni formati, še posebna pozornost pa je bila namenjna slovanskim tekstom, Zoisovi knjižni zbirki ter [[inkunabula|inkunabulam]]. Poročilo pa se končuje z besedami: "Z novo in na splošno sistematično, v nekaj primerih pa z večinoma alfabetsko postavitvijo knjig, je postala uporaba knjižnice bistveno lažja. Sedaj bomo nadaljevali s sestavljanjem osnovnega kataloga."
 
Čop ni delal sam, izdatno mu je pomagal skriptor [[Miha Kastelic]] (tudi s pisanjem kataložnih listkov). Celoten knjižni fond, razdeljen po strokah, je bil v tistem času že precejšen. V letnem poročilu za leto 1834 beremo, da je tedaj znašal 21.128 zvezkov, obetalo pa se je večje naraščanje, kajti obvezni izvodi so spet redno prihajali. Ko je leta 1835 Matija Čop utonil v Savi, je z gubernijskim dekretom 8. avgusta 1835 namestnik licejske knjižnice postal Miha Kastelic.
 
Matija Čop je bil knjižničar evropskega formata. Vedel je, kako je treba urediti takšno ustanovo, da bo čimbolj uporabna, in temu urejanju je skoraj sedem let posvečal vse svoje moči. Tudi doma so se mu knjige nabirale in narasle v knjižnico, ki je na koncu štela blizu 4.000 zvezkov v skoraj vseh evropskih jezikih. Matijo Čopa upravičeno štejemo za prvega slovenskega bibliotekarja in upravičeno je danes po njem imenovano najvišje priznanje na področju našega bibliotekarstva: Čopova diploma.
 
== Objave, pomembna dela ==
 
== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=167508|avtor=Kidrič France|ime=Čop Matija|vir=SBL}}
* {{SBL|id=0334}}
* [http://www.o-mc.kr.edusosmatijecopa.si/ Spletna stran OŠ Matije Čopa Kranj]
* [http://www.knjiznica-jesenice.si/knjiznica_matije_copa_zirovnica.htm?mode=get_content&content_id=82/ Spletna stran Knjižnice Matije Čopa Žirovnica]
 
 
{{Normativna kontrola|CONOR.SI=20682339}}
{{lifetime|1797|1835|DEFAULTSORT:Čop, Matija}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1797]]
[[Kategorija:Umrli leta 1835]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]]
59.956

urejanj

Navigacijski meni