1269: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
* [[27. oktober]] - Po smrti koroškega vojvode [[Ulrik III. Koroški|Ulrika III.]] iz hiše [[Spanheimi|Spanheimskih]] nasledi vojvodini Koroško in Kranjsko bratranec in češki kralj [[Otokar II. Češki|Otokar II.]]. S tem postane politično najmočnejši med knezi [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Za ogromno dediščino se je neuspešno potegoval še Ulrikov mlajši brat in bivši salzburški nadškof [[Filip Spanheimski]]. |
* [[27. oktober]] - Po smrti koroškega vojvode [[Ulrik III. Koroški|Ulrika III.]] iz hiše [[Spanheimi|Spanheimskih]] nasledi vojvodini Koroško in Kranjsko bratranec in češki kralj [[Otokar II. Češki|Otokar II.]]. S tem postane politično najmočnejši med knezi [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Za ogromno dediščino se je neuspešno potegoval še Ulrikov mlajši brat in bivši salzburški nadškof [[Filip Spanheimski]]. |
||
** Umre oglejski patriarh [[Gregorio di Montelongo]]. Kot upravitelj ga nasledi omenjeni Filip Spanheimski. Kljub temu, da ni cerkveni knez, se za nadzor nad patriarhijo poteguje še Otokar II. |
** Umre oglejski patriarh [[Gregorio di Montelongo]]. Kot upravitelj ga nasledi omenjeni Filip Spanheimski. Kljub temu, da ni cerkveni knez, se za nadzor nad patriarhijo poteguje še Otokar II. |
||
⚫ | |||
* [[1. april]] - Sklenjen je [[Sporazum v Arnswaldeju]]<ref>nem. Vertrag von Arnswalde</ref> med brandenburškimi mejnimi grofi iz hiše [[Askanijci|Askanijcev]], [[Ivan II. Brandenburški|Ivanom II.]] (najstarejši), [[Oton IV. Brandenburški|Otonom IV.]], [[Konrad I. Brandenburški|Konradom I.]], na eni strani in pomeranijskem knezom [[Mestvin II. Pomeranijski|Mestvinom II.]]. Brandenburžani dobijo neposreden izhod na [[Baltiško morje]]. Sporazum je precej v škodo Mestvina, čeprav se mu s finančne plati sprva obrestuje, a stalna vojaška prisotnost Brandenburžanov izzove upore pomeranijskega plemstva. |
|||
===Mongolski imperij=== |
|||
⚫ | |||
⚫ | * Invazija združenih [[Čagatajski kanat|čagatajskih]] vladarjev [[Ghijas-ud-din Barak|Baraka]] in [[Kaidu]]ja proti [[Ilkanat]]u, ki ga vodi kan [[Abaka]].<ref>Kublajkanov zaveznik in s tem sovražnik obeh.</ref> Po prvih uspehih se pokažejo nasprotja med obema vladarjema, kar da Abaki čas za protiofenzivo. [[1270]] ↔ |
||
⚫ | |||
* [[19. junij]] - Francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]] predpiše za vse Jude, ki jih v javnosti zalotijo brez pripete rumene okrogle broške, denarno kazen desetih srebrnih liver. S tem si delno financira novo (potratno) [[osma križarska vojna|križarsko vojno]]. |
* [[19. junij]] - Francoski kralj [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]] predpiše za vse Jude, ki jih v javnosti zalotijo brez pripete rumene okrogle broške, denarno kazen desetih srebrnih liver. S tem si delno financira novo (potratno) [[osma križarska vojna|križarsko vojno]]. |
||
** Po drugi strani si angleški kronski princ [[Edvard I. Angleški|Edvard Dolgokraki]] vzame dvajsetino od Cerkve, kar pa se še vedno izkaže za premajhno vsoto, zato si je večino denarja prisiljen sposoditi. |
** Po drugi strani si angleški kronski princ [[Edvard I. Angleški|Edvard Dolgokraki]] vzame dvajsetino od Cerkve, kar pa se še vedno izkaže za premajhno vsoto, zato si je večino denarja prisiljen sposoditi. |
||
⚫ | * Križarska pomorska odprava aragonskega kralja [[Jakob I. Aragonski|Jakoba I.]], ki sklene zavezništvo z mongolskim kanom [[Ilkanat]] Abako proti egiptovskim mamelukom, ki so obvladovali večino [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in s tem grozili obstoju zadnjemu ostanku križarskih državic v [[Zamorje|Zamorju]]. Kmalu po izplutju aragonsko floto preseneti vihar in jo potisne proti jugu Francije. Kralj Jakob I. ima ta vihar za slab znak in opusti načrte. Pot nadaljujeta zgolj mlajša Jakobova sinova, ki prispeta pred [[Akkon]], kjer pa ju brezupni položaj križarjev in visoka bojna morala egiptovskih mamelukov odvrne kakršnega koli resnega spopada z muslimanskimi vojščaki. |
||
* [[Sveti sedež]]: [[sedisvakanca]] 1268-1271.↓ |
* [[Sveti sedež]]: [[sedisvakanca]] 1268-1271.↓ |
||
* → [[Benetke]]: iz Mongolije se vrneta beneška trgovca in ambasadorja [[Niccolo in Maffeo Polo]]. Ker novi papež še ni izvoljen, ne moreta brez papeževe privolitve izpolniti diplomatske naloge, ki jima jo je dal [[Kublajkan]]. V Benetkah se Niccolo prvič sreča s 15-letnim sinom [[Marco Polo|Marcom]], ki je za čas očetove odsotnosti odraščal pri stricu in teti po materini strani. |
* → [[Benetke]]: iz Mongolije se vrneta beneška trgovca in ambasadorja [[Niccolo in Maffeo Polo]]. Ker novi papež še ni izvoljen, ne moreta brez papeževe privolitve izpolniti diplomatske naloge, ki jima jo je dal [[Kublajkan]]. V Benetkah se Niccolo prvič sreča s 15-letnim sinom [[Marco Polo|Marcom]], ki je za čas očetove odsotnosti odraščal pri stricu in teti po materini strani. |
||
* Umrlega litvanskega velikega kneza [[Švarn]]a nasledi [[Traidenis]]. O njegovem poreklu ni kaj dosti znanega, razen to, da je bil sovražen galicijsko vladarsko hišo, ki ji je pripadal umrli Švarn. To sovraštvo se je v naslednjih letih zaostrilo v oborožen konflikt. [[1274]] ↔ |
* Umrlega litvanskega velikega kneza [[Švarn]]a nasledi [[Traidenis]]. O njegovem poreklu ni kaj dosti znanega, razen to, da je bil sovražen galicijsko vladarsko hišo, ki ji je pripadal umrli Švarn. To sovraštvo se je v naslednjih letih zaostrilo v oborožen konflikt. [[1274]] ↔ |
||
* Umrlega dofena<ref>fra. dauphin - delfin; po heraldični upodobitvi [[delfin]]a v grbu imenovan plemiški naziv grofov Viennoisa, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].</ref> Vieonnoisa [[Guigues VII. Viennoiški|Guiguesa VII.]] nasledi sin [[Ivan I. Viennoiški|Ivan I.]] |
* Umrlega dofena<ref>fra. dauphin - delfin; po heraldični upodobitvi [[delfin]]a v grbu imenovan plemiški naziv grofov Viennoisa, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].</ref> Vieonnoisa [[Guigues VII. Viennoiški|Guiguesa VII.]] nasledi sin [[Ivan I. Viennoiški|Ivan I.]] |
||
⚫ | * Križarska pomorska odprava aragonskega kralja [[Jakob I. Aragonski|Jakoba I.]], ki sklene zavezništvo z mongolskim kanom [[Ilkanat]] Abako proti egiptovskim mamelukom, ki so obvladovali večino [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in s tem grozili obstoju zadnjemu ostanku križarskih državic v [[Zamorje|Zamorju]]. Kmalu po izplutju aragonsko floto preseneti vihar in jo potisne proti jugu Francije. Kralj Jakob I. ima ta vihar za slab znak in opusti načrte. Pot nadaljujeta zgolj mlajša Jakobova sinova, ki prispeta pred [[Akkon]], kjer pa ju brezupni položaj križarjev in visoka bojna morala egiptovskih mamelukov odvrne kakršnega koli resnega spopada z muslimanskimi vojščaki. |
||
⚫ | |||
⚫ | * '''Konec [[Almohadi|Almohadov]]''': berberski [[Marinidi|Marinidi]] zaključijo z osvajanjem [[Maroko|Maroka]], ko osvojijo almohadski [[Marakeš]], zadnji ostanek nekoč mogočnega imperija, ki je obsegal večino [[Magreb]]a in [[Al Andaluz|Al-Andalusa]]. Zadnjega almohadskega kalifa [[Idris al-Vatik|Idrisa al-Vatika]] umori njegov suženj še preden mesto zavzamejo Marinidi. |
||
* Francoski učenjak [[Peter Peregrin iz Maricourt]] opiše delovanje [[magnet]]a z magnetnima poloma in zanika možnost obstoja magneta, ki bi imel en sam pol, oziroma imel samo privlačno ali samo odbojno silo. |
* Francoski učenjak [[Peter Peregrin iz Maricourt]] opiše delovanje [[magnet]]a z magnetnima poloma in zanika možnost obstoja magneta, ki bi imel en sam pol, oziroma imel samo privlačno ali samo odbojno silo. |
||
* Pariz: frančiškanski učenjaki obtožijo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] [[averroizem|averroizma]], ki pa je sam globoko zaskrbljen glede širjenja racionalistične interpretacije [[Aristotel]]ove filozofije, ki se (deloma) zgleduje po arabskem učenjaku [[Ibn Rušd]]u (lat. Averroes). |
|||
* Začetek gradnje gradu [[Blair Castle|Blair]] na Škotskem. |
* Začetek gradnje gradu [[Blair Castle|Blair]] na Škotskem. |
||
===Azija=== |
|||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | * Invazija združenih [[Čagatajski kanat|čagatajskih]] vladarjev [[Ghijas-ud-din Barak|Baraka]] in [[Kaidu]]ja proti [[Ilkanat]]u, ki ga vodi kan [[Abaka]].<ref>Kublajkanov zaveznik in s tem sovražnik obeh.</ref> Po prvih uspehih se pokažejo nasprotja med obema vladarjema, kar da Abaki čas za protiofenzivo. [[1270]] ↔ |
||
===Afrika=== |
|||
⚫ | * [[8. september]] - '''Konec [[Almohadi|Almohadov]]''': berberski [[Marinidi|Marinidi]] zaključijo z osvajanjem [[Maroko|Maroka]], ko osvojijo almohadski [[Marakeš]], zadnji ostanek nekoč mogočnega imperija, ki je obsegal večino [[Magreb]]a in [[Al Andaluz|Al-Andalusa]]. Zadnjega almohadskega kalifa [[Idris al-Vatik|Idrisa al-Vatika]] umori njegov suženj še preden mesto zavzamejo Marinidi. |
||
== Rojstva == |
== Rojstva == |
Redakcija: 21:24, 1. junij 2014
Stoletja: | 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje |
Desetletja: | 1230. 1240. 1250. - 1260. - 1270. 1280. 1290. |
Leta: | 1266 · 1267 · 1268 · 1269 · 1270 · 1271 · 1272 |
Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1269 (MCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Dogodki
Slovenija
- 27. oktober - Po smrti koroškega vojvode Ulrika III. iz hiše Spanheimskih nasledi vojvodini Koroško in Kranjsko bratranec in češki kralj Otokar II.. S tem postane politično najmočnejši med knezi Svetega rimskega cesarstva. Za ogromno dediščino se je neuspešno potegoval še Ulrikov mlajši brat in bivši salzburški nadškof Filip Spanheimski.
- Umre oglejski patriarh Gregorio di Montelongo. Kot upravitelj ga nasledi omenjeni Filip Spanheimski. Kljub temu, da ni cerkveni knez, se za nadzor nad patriarhijo poteguje še Otokar II.
Evropa
- 1. april - Sklenjen je Sporazum v Arnswaldeju[1] med brandenburškimi mejnimi grofi iz hiše Askanijcev, Ivanom II. (najstarejši), Otonom IV., Konradom I., na eni strani in pomeranijskem knezom Mestvinom II.. Brandenburžani dobijo neposreden izhod na Baltiško morje. Sporazum je precej v škodo Mestvina, čeprav se mu s finančne plati sprva obrestuje, a stalna vojaška prisotnost Brandenburžanov izzove upore pomeranijskega plemstva.
- 19. junij - Francoski kralj Ludvik IX. predpiše za vse Jude, ki jih v javnosti zalotijo brez pripete rumene okrogle broške, denarno kazen desetih srebrnih liver. S tem si delno financira novo (potratno) križarsko vojno.
- Po drugi strani si angleški kronski princ Edvard Dolgokraki vzame dvajsetino od Cerkve, kar pa se še vedno izkaže za premajhno vsoto, zato si je večino denarja prisiljen sposoditi.
- Sveti sedež: sedisvakanca 1268-1271.↓
- → Benetke: iz Mongolije se vrneta beneška trgovca in ambasadorja Niccolo in Maffeo Polo. Ker novi papež še ni izvoljen, ne moreta brez papeževe privolitve izpolniti diplomatske naloge, ki jima jo je dal Kublajkan. V Benetkah se Niccolo prvič sreča s 15-letnim sinom Marcom, ki je za čas očetove odsotnosti odraščal pri stricu in teti po materini strani.
- Umrlega litvanskega velikega kneza Švarna nasledi Traidenis. O njegovem poreklu ni kaj dosti znanega, razen to, da je bil sovražen galicijsko vladarsko hišo, ki ji je pripadal umrli Švarn. To sovraštvo se je v naslednjih letih zaostrilo v oborožen konflikt. 1274 ↔
- Umrlega dofena[2] Vieonnoisa Guiguesa VII. nasledi sin Ivan I.
- Križarska pomorska odprava aragonskega kralja Jakoba I., ki sklene zavezništvo z mongolskim kanom Ilkanat Abako proti egiptovskim mamelukom, ki so obvladovali večino Bližnjega vzhoda in s tem grozili obstoju zadnjemu ostanku križarskih državic v Zamorju. Kmalu po izplutju aragonsko floto preseneti vihar in jo potisne proti jugu Francije. Kralj Jakob I. ima ta vihar za slab znak in opusti načrte. Pot nadaljujeta zgolj mlajša Jakobova sinova, ki prispeta pred Akkon, kjer pa ju brezupni položaj križarjev in visoka bojna morala egiptovskih mamelukov odvrne kakršnega koli resnega spopada z muslimanskimi vojščaki.
- Francoski učenjak Peter Peregrin iz Maricourt opiše delovanje magneta z magnetnima poloma in zanika možnost obstoja magneta, ki bi imel en sam pol, oziroma imel samo privlačno ali samo odbojno silo.
- Pariz: frančiškanski učenjaki obtožijo Tomaža Akvinskega averroizma, ki pa je sam globoko zaskrbljen glede širjenja racionalistične interpretacije Aristotelove filozofije, ki se (deloma) zgleduje po arabskem učenjaku Ibn Rušdu (lat. Averroes).
- Začetek gradnje gradu Blair na Škotskem.
Azija
- V Antiohijo se vrne pravoslavna patriarhija, ki so jo pred 171-leti izgnali križarji in ustanovili latinsko patriarhijo.
- Bitka za Xiangyang (1267-1273): zastoj Kublajkanove vojske pri zavzemanju strateške utrdbe Južnega Songa, ki brani dostop do reke Jangce. 1270 ↔
- Invazija združenih čagatajskih vladarjev Baraka in Kaiduja proti Ilkanatu, ki ga vodi kan Abaka.[3] Po prvih uspehih se pokažejo nasprotja med obema vladarjema, kar da Abaki čas za protiofenzivo. 1270 ↔
Afrika
- 8. september - Konec Almohadov: berberski Marinidi zaključijo z osvajanjem Maroka, ko osvojijo almohadski Marakeš, zadnji ostanek nekoč mogočnega imperija, ki je obsegal večino Magreba in Al-Andalusa. Zadnjega almohadskega kalifa Idrisa al-Vatika umori njegov suženj še preden mesto zavzamejo Marinidi.
Rojstva
- 18. junij - Eleanora Angleška, princesa, grofica Bara († 1298)
- 9. oktober - Ludvik III., vojvoda Spodnje Bavarske († 1296)
- Huang Gongwang, kitajski slikar († 1354)
Smrti
- 27. oktober - Ulrik III., koroški vojvoda (* 1220)
- Gregorio di Montelongo, oglejski patriarh
- Guigues VII. Viennoiški, dofen Vienneja, grof Albona, Grenobla, Briançona (* 1225)
- Idris al-Vatik, zadnji almohadski kalif
- Sordello, italijanski (lombardski) trubadur
Opombe
- ↑ nem. Vertrag von Arnswalde
- ↑ fra. dauphin - delfin; po heraldični upodobitvi delfina v grbu imenovan plemiški naziv grofov Viennoisa, del Svetega rimskega cesarstva.
- ↑ Kublajkanov zaveznik in s tem sovražnik obeh.