Hottentotta tamulus: Razlika med redakcijama
m tn |
m →Strupenost: - pp./dp. |
||
| Vrstica 34: | Vrstica 34: | ||
Zastrupitev se kaže kot močna krajevna bolečina, [[bruhanje]], potenje, [[priapizem]] (boleča erekcija) ter pomodrelost kože in sluznic ([[cianoza]]), v hujših primerih pa še kot mišični [[krč]]i, nizek ali visok krvni tlak ([[hipotenzija|hipo-]] ali [[hipertenzija]]), počasen ali pospešen srčni utrip ([[bradikardija|bradi-]] ali [[tahikardija]]), [[nezavest]] in [[šok]].<ref name=bhadani&al2006/><ref name=bawaskar&bawaskar1998/><ref name=bawaskar&bawaskar2008/><ref name=kanooetal2009>{{cite journal |author=Kanoo S., Mandal M.B., Alex A.B. in Deshpande S.B.|year=2009 |title=Cardiac dysrhythmia produced by ''Mesobuthus tamulus'' venom involves NO-dependent G-Cyclase signaling pathway |journal=Naunyn-Schmiedberg's Archives of Pharmacology|volume=379 |issue=5 |pages=525–532 |url=http://www.springerlink.com/content/j4640422135n5356/ |doi=10.1007/s00210-008-0375-7}}</ref> |
Zastrupitev se kaže kot močna krajevna bolečina, [[bruhanje]], potenje, [[priapizem]] (boleča erekcija) ter pomodrelost kože in sluznic ([[cianoza]]), v hujših primerih pa še kot mišični [[krč]]i, nizek ali visok krvni tlak ([[hipotenzija|hipo-]] ali [[hipertenzija]]), počasen ali pospešen srčni utrip ([[bradikardija|bradi-]] ali [[tahikardija]]), [[nezavest]] in [[šok]].<ref name=bhadani&al2006/><ref name=bawaskar&bawaskar1998/><ref name=bawaskar&bawaskar2008/><ref name=kanooetal2009>{{cite journal |author=Kanoo S., Mandal M.B., Alex A.B. in Deshpande S.B.|year=2009 |title=Cardiac dysrhythmia produced by ''Mesobuthus tamulus'' venom involves NO-dependent G-Cyclase signaling pathway |journal=Naunyn-Schmiedberg's Archives of Pharmacology|volume=379 |issue=5 |pages=525–532 |url=http://www.springerlink.com/content/j4640422135n5356/ |doi=10.1007/s00210-008-0375-7}}</ref> |
||
Strup vpliva torej predvsem na [[obtočila|srčnožilni]] in [[dihala|dihalni sistem]], kar |
Strup vpliva torej predvsem na [[obtočila|srčnožilni]] in [[dihala|dihalni sistem]], kar velikokrat privede do [[pljučni edem|pljučnega edema]], zaradi česar se žrtev zaduši, ali do večorganske odpovedi.<ref name=bawaskar&bawaskar1998/><ref name=bawaskar&bawaskar2008/> Najučinkovitejše zdravljenje je kombinacija protistrupa oz. [[antivenin]]a in [[prazosin]]a ([[antihipertenziv]]), kar zmanjša stopnjo smrtnosti na manj kot 4 %.<ref name=bawaskar&bawaskar2008/><ref name=bawaskar&bawaskar2007>{{cite journal |author=Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. |year=2007 |title=Utility of scorpion anti-venin vs. prazosin in the management of severe ''Mesobuthus tamulus'' (Indian red scorpion) envenoming at rural settings |journal=JAPI|volume=55|pages=14–21|url=http://www.japi.org/january2007/O-14.pdf}}</ref> |
||
Kot pri vseh drugih škorpijonih je strup zapletena mešanica [[beljakovina|beljakovin]]; nekatere sestavine, kot je [[toksin]] [[tamapin]], so bile v zadnjem času uspešno izolirane. |
Kot pri vseh drugih škorpijonih je strup zapletena mešanica [[beljakovina|beljakovin]]; nekatere sestavine, kot je [[toksin]] [[tamapin]], so bile v zadnjem času uspešno izolirane. |
||
Redakcija: 21:24, 24. junij 2013
| Hottentotta tamulus | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Hottentotta tamulus (Fabricius, 1798) | ||||||||||||||||
| Sinonimi[1] | ||||||||||||||||
|
Hottentotta tamulus, znan tudi kot indijski rdeči škorpijon ali vzhodni indijski škorpijon, je vrsta škorpijona, ki spada v družino debelorepov (Buthidae). Prebiva v večjem delu Indije,[2] vzhodnem Pakistanu[1] in vzhodnih nižinah Nepala[3].
Telesne značilnosti
V dolžino zraste od 5-9 cm. Obarvanost telesa se razlikuje od temno oranžne preko svetlo rdeče-rjave do temno rjave barve, na glavoprsju in mezosomi pa so lahko posejane sive pike. Noge in vrhovi pedipalpov so svetlo obarvani (oranžno-rumeno do svetlo rdeče-rjavo). Kot je značilno za škorpijone iz družine Buthidae, ima dokaj majhna klešča na pedipalpih, zmerno zadebeljene členke na repnem delu (metasomi) in razmeroma okrogel (bulbozen) strupni mehurček z dokaj veliko strupeno bodico.[1]
Indijski rdeči škorpijon je razširjen po poraslih nižinah s subtropskim oz. tropskim vlažnim podnebjem in pogosto prebiva v bližini človeških naselij ali v njih, še posebej na podeželju.[4] Ugajajo mu različne površine, kot so grmičevje, travniki, žitna polja, drevesno lubje, nasadi mangov in plantaže evkaliptov.[5]
Kot vsi drugi škorpijoni je nočno aktivna (nokturnalna) žival, ki se prehranjuje z majhnimi nevretenčarji, pa tudi z vretenčarji, kot so kuščarji.[5] Do stika s človekom običajno pride ponoči ali zgodaj zjutraj, kot škorpijon pomotoma zaide v spalnico ali pade s stropa.[6]
Strupenost
Indijski rdeči škorpijon je po nekaterih podatkih najbolj strupeni škorpijon na svetu[7] in predstavlja resen javno zdravstveni problem v gosto naseljenih območjih v Indiji in Nepalu[3][8][6]. Raziskave so pokazale, da znaša stopnja smrtnosti od 8-40 %, med žrtvami pa prevladujejo otroci.[8][9]
Zastrupitev se kaže kot močna krajevna bolečina, bruhanje, potenje, priapizem (boleča erekcija) ter pomodrelost kože in sluznic (cianoza), v hujših primerih pa še kot mišični krči, nizek ali visok krvni tlak (hipo- ali hipertenzija), počasen ali pospešen srčni utrip (bradi- ali tahikardija), nezavest in šok.[3][8][6][10]
Strup vpliva torej predvsem na srčnožilni in dihalni sistem, kar velikokrat privede do pljučnega edema, zaradi česar se žrtev zaduši, ali do večorganske odpovedi.[8][6] Najučinkovitejše zdravljenje je kombinacija protistrupa oz. antivenina in prazosina (antihipertenziv), kar zmanjša stopnjo smrtnosti na manj kot 4 %.[6][11]
Kot pri vseh drugih škorpijonih je strup zapletena mešanica beljakovin; nekatere sestavine, kot je toksin tamapin, so bile v zadnjem času uspešno izolirane.
Sklici in opombe
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kovařík, F. (2007). »A revision of the genus Hottentotta Birula, 1908, with descriptions of four new species« (PDF). Euscorpius. 58: 1–105.
- ↑ Bastawade D.B., Jadhav S.S. in Sharma R.M. (2012). »Scorpionida« (PDF). Zoological Survey in India. 4 (6): 1–16.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Bhadani U.K., Tripathi M., Sharma S. in Pandey R. (2006). »Scorpion sting envenomation presenting with pulmonary edema in adults: a report of seven cases from Nepal« (PDF). Indian Journal of Medical Sciences. 60 (1): 19–23. doi:10.4103/0019-5359.19672.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Pande S., Bastawade D., Padhye A. in Pawashe A. (2012). »Diversity of scorpion fauna of Saswad-Jejuri, Pune district, Maharashtra, western India« (PDF). Journal of Threatened Taxa. 4 (2): 2381–2389.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ 5,0 5,1 Ythier, E. (2007). »Pictures of the previous months«. The Scorpion Fauna. Pridobljeno 14. aprila 2010.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. (2008). »Scorpion sting: A study of clinical manifestations and treatment regimes« (PDF). Current Science. 95 (9): 1337–1341.
- ↑ Ismail, M. & Bawaskar, P.H. (1995). »The scorpion envenoming syndrome«. Toxicon. 33 (7): 825–858. doi:10.1007/BF02761131. PMID 8588209.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. (1998). »Indian red scorpion envenoming«. Indian Journal of Pediatrics. 65 (3): 383–391. doi:10.1016/0041-0101(95)00005-7. PMID 10771989.
- ↑ Bawaskar, H.S. (1977). »Scorpion sting and cardiovascular complications«. Indian Heart Journal. 29: 228.
- ↑ Kanoo S., Mandal M.B., Alex A.B. in Deshpande S.B. (2009). »Cardiac dysrhythmia produced by Mesobuthus tamulus venom involves NO-dependent G-Cyclase signaling pathway«. Naunyn-Schmiedberg's Archives of Pharmacology. 379 (5): 525–532. doi:10.1007/s00210-008-0375-7.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. (2007). »Utility of scorpion anti-venin vs. prazosin in the management of severe Mesobuthus tamulus (Indian red scorpion) envenoming at rural settings« (PDF). JAPI. 55: 14–21.