Hottentotta tamulus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hottentotta tamulus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Chelicerata (pipalkarji)
Razred: Arachnida (pajkovci)
Red: Scorpiones (ščipalci)
Družina: Buthidae (debelorepi)
Rod: Hottentotta
Vrsta: H. tamulus
Znanstveno ime
Hottentotta tamulus
(Fabricius, 1798)
Sinonimi[1]
  • H. tamulus concanensis (Pocock, 1900)
  • H. tamulus sindicus (Pocock, 1900)
  • H. tamulus gujaratensis (Pocock, 1900)
  • H. tamulus gangeticus (Pocock, 1900)
  • Mesobuthus tamulus

Hottentotta tamulus, znan tudi kot indijski rdeči škorpijon ali vzhodni indijski škorpijon, je vrsta škorpijona, ki spada v družino debelorepov (Buthidae). Prebiva v večjem delu Indije,[2] vzhodnem Pakistanu[1] in vzhodnih nižinah Nepala[3].

Telesne značilnosti[uredi | uredi kodo]

V dolžino zraste od 5-9 cm. Obarvanost telesa se razlikuje od temno oranžne preko svetlo rdeče-rjave do temno rjave barve, na glavoprsju in mezosomi pa so lahko posejane sive pike. Noge in vrhovi pedipalpov so svetlo obarvani (oranžno-rumeno do svetlo rdeče-rjavo). Kot je značilno za škorpijone iz družine Buthidae, ima dokaj majhna klešča na pedipalpih, zmerno zadebeljene členke na repnem delu (metasomi) in razmeroma okrogel (bulbozen) strupni mehurček z dokaj veliko strupeno bodico.[1]

Življenjski prostor in navade[uredi | uredi kodo]

Indijski rdeči škorpijon je razširjen po poraslih nižinah s subtropskim oz. tropskim vlažnim podnebjem in pogosto prebiva v bližini človeških naselij ali v njih, še posebej na podeželju.[4] Ugajajo mu različne površine, kot so grmičevje, travniki, žitna polja, drevesno lubje, nasadi mangov in plantaže evkaliptov.[5]

Kot vsi drugi škorpijoni je nočno aktivna (nokturnalna) žival, ki se prehranjuje z majhnimi nevretenčarji, pa tudi z vretenčarji, kot so kuščarji.[5] Do stika s človekom običajno pride ponoči ali zgodaj zjutraj, kot škorpijon pomotoma zaide v spalnico ali pade s stropa.[6]

Strupenost[uredi | uredi kodo]

Indijski rdeči škorpijon je po nekaterih podatkih najbolj strupeni škorpijon na svetu[7] in predstavlja resen javno zdravstveni problem v gosto naseljenih območjih v Indiji in Nepalu[3][8][6]. Raziskave so pokazale, da znaša stopnja smrtnosti od 8-40 %, med žrtvami pa prevladujejo otroci.[8][9]

Zastrupitev se kaže kot močna krajevna bolečina, bruhanje, potenje, priapizem (boleča erekcija) ter pomodrelost kože in sluznic (cianoza), v hujših primerih pa še kot mišični krči, nizek ali visok krvni tlak (hipo- ali hipertenzija), počasen ali pospešen srčni utrip (bradi- ali tahikardija), nezavest in šok.[3][8][6][10]

Strup vpliva torej predvsem na srčnožilni in dihalni sistem, kar velikokrat privede do pljučnega edema, zaradi česar se žrtev zaduši, ali do večorganske odpovedi.[8][6] Najučinkovitejše zdravljenje je kombinacija protistrupa oz. antivenina in prazosina (antihipertenziv), kar zmanjša stopnjo smrtnosti na manj kot 4 %.[6][11]

Kot pri vseh drugih škorpijonih je strup zapletena mešanica beljakovin; nekatere sestavine, kot je toksin tamapin, so bile v zadnjem času uspešno izolirane.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Kovařík, F. (2007). "A revision of the genus Hottentotta Birula, 1908, with descriptions of four new species". Euscorpius 58: 1–105. 
  2. ^ Bastawade D.B., Jadhav S.S. in Sharma R.M. (2012). "Scorpionida". Zoological Survey in India 4 (6): 1–16. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Bhadani U.K., Tripathi M., Sharma S. in Pandey R. (2006). "Scorpion sting envenomation presenting with pulmonary edema in adults: a report of seven cases from Nepal". Indian Journal of Medical Sciences 60 (1): 19–23. doi:10.4103/0019-5359.19672. 
  4. ^ Pande S., Bastawade D., Padhye A. in Pawashe A. (2012). "Diversity of scorpion fauna of Saswad-Jejuri, Pune district, Maharashtra, western India". Journal of Threatened Taxa 4 (2): 2381–2389. 
  5. ^ 5,0 5,1 Ythier, E. (2007). "Pictures of the previous months". The Scorpion Fauna. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-02-13. Pridobljeno dne 2010-04-14. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. (2008). "Scorpion sting: A study of clinical manifestations and treatment regimes". Current Science 95 (9): 1337–1341. 
  7. ^ Ismail, M. & Bawaskar, P.H. (1995). "The scorpion envenoming syndrome". Toxicon 33 (7): 825–858. doi:10.1007/BF02761131. PMID 8588209. 
  8. ^ 8,0 8,1 8,2 8,3 Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. (1998). "Indian red scorpion envenoming". Indian Journal of Pediatrics 65 (3): 383–391. doi:10.1016/0041-0101(95)00005-7. PMID 10771989. 
  9. ^ Bawaskar, H.S. (1977). "Scorpion sting and cardiovascular complications". Indian Heart Journal 29: 228. 
  10. ^ Kanoo S., Mandal M.B., Alex A.B. in Deshpande S.B. (2009). "Cardiac dysrhythmia produced by Mesobuthus tamulus venom involves NO-dependent G-Cyclase signaling pathway". Naunyn-Schmiedberg's Archives of Pharmacology 379 (5): 525–532. doi:10.1007/s00210-008-0375-7. 
  11. ^ Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. (2007). "Utility of scorpion anti-venin vs. prazosin in the management of severe Mesobuthus tamulus (Indian red scorpion) envenoming at rural settings". JAPI 55: 14–21.