Slap: Razlika med redakcijama
→Delitev slapov: dopolnitev |
|||
Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
=== Višina === |
=== Višina === |
||
* [[brzica|brzice]] |
* [[brzica|brzice]] |
||
* kaskade, skakalce, šumelišče - voda se pretaka preko ene ali več strmih stopenj višine do 2 m |
|||
* [[skočnik]]i (višine od |
* [[skočnik]]i, skačniki, slapiči (višine od 2–5 m) |
||
* [[skočnik]]i z močnim pretokom - [[šumnik (slap)|šumniki]] |
* [[skočnik]]i z močnim pretokom - [[šumnik (slap)|šumniki]] |
||
* [[majhni slapovi]] (5–15 m) |
* [[majhni slapovi]] (5–15 m) |
||
* [[srednje |
* [[srednje visoki]] slapovi (15–30 m) |
||
* [[veliki slapovi]] (več kot 30 m) |
* [[visoki ali veliki slapovi]] (več kot 30 m) |
||
* Slapišča so kombinacija prej naštetih |
|||
=== Geologija === |
=== Geologija === |
||
Vrstica 44: | Vrstica 46: | ||
; slap v strmem kanalu - koritu (npr. [[Slap Igla]]) |
; slap v strmem kanalu - koritu (npr. [[Slap Igla]]) |
||
; enostopenjski slap |
; enostopenjski slap |
||
; dvo- ali večstopenjski slap |
; dvo- ali večstopenjski slap (zgornji [[Martuljški slapovi|Martuljkov slap]]) |
||
; kaskade (npr. [[slapovi Krke]]) |
; kaskade (npr. [[slapovi Krke]]) |
||
; ozkopremenski slap (npr. [[Peričnik]]) |
; ozkopremenski slap (npr. [[Peričnik]]) |
||
Vrstica 57: | Vrstica 59: | ||
* stalni slapovi - na vodotokih s stalnim pretokom vode |
* stalni slapovi - na vodotokih s stalnim pretokom vode |
||
* občasni slapovi - pojavljajo se na hudournikih ob času taljenja snega ali večjih neurjih ([[Govic]]) |
* občasni slapovi - pojavljajo se na hudournikih ob času taljenja snega ali večjih neurjih ([[Govic]]) |
||
== Podzemni slap == |
|||
V kraškem svetu, kjer so podzemne jame v katerih tečejo vodotoki poznamo tudi podzemne slapove. (v Planinski jami, v Jami Pekel) |
|||
== Ponorni slap == |
|||
Ponorni slap nastane tam, kjer voda iz nepropustnega površja priteče na apnenec. (Ocizla) |
|||
== Slovenski slapovi == |
== Slovenski slapovi == |
Redakcija: 17:53, 2. marec 2013
Sláp je padajoča voda, ki na kratki razdalji premaguje večjo nadmorsko višino. Lastnosti po ožjem pojmovanju:
- vodotok, ki ima nagib več kot 45° - 100 % naklon,
- višinska razlika med vrhom in dnom slapa je enaka ali višja od 5 m,
- razlika med dvema stopnjama slapa je manjša od 5 m.
Delitev slapov
Splošna delitev
Višina
- brzice
- kaskade, skakalce, šumelišče - voda se pretaka preko ene ali več strmih stopenj višine do 2 m
- skočniki, skačniki, slapiči (višine od 2–5 m)
- skočniki z močnim pretokom - šumniki
- majhni slapovi (5–15 m)
- srednje visoki slapovi (15–30 m)
- visoki ali veliki slapovi (več kot 30 m)
- Slapišča so kombinacija prej naštetih
Geologija
Po nastanku se slapovi delijo na:
Rastoči slap - konstruktiven - nastane zaradi v vodi raztopljenega kalcijevega karbonata v kraškem svetu in ki se nabira v plasti (običajno lehnjakovi slapovi)
Nižajoči slap - destruktiven, ki se nižajo zaradi erozije, korozije ali raztapljanja kamnine, dokler ne ostane samo soteska. Dalje se ti delijo na:
- umikajoči slap (subsekventni slap) - ob ustju slapa je odpornejša kamnina, spodaj pa mehkejša, ki jo voda spodje dokler trša ne obvisi v zraku in se zlomi; proces se ponovi; primer sta Vintgarski in Nemiljski šum;
- dolbeči slap (konsekventni slap), ki se še deli na:
- kamninsko pogojeni slap - menjavajo se različno odporne kamnine (Jermanov slap),
- tektonski slap - nastane ob prelomih kamnin (Savica),
- obviseli slap - nastane na robu obviselih stranskih dolin (Peričnik),
- pregradni slap - pada preko sklanih podorov, ledeniških moren ali skalnih blokov (Čedca).
Oblika
- prosto padajoči slap
- voda pada čez navpično steno. Stene največkrat naredijo tektonski premiki (npr. Rinka)
- pahljača
- slap, kjer je vrh ožji od dna (npr. Gorejca)
- strmi potoki
- slap teče po podlagi (npr. Predelski slap)
- slap v strmem kanalu - koritu (npr. Slap Igla)
- enostopenjski slap
- dvo- ali večstopenjski slap (zgornji Martuljkov slap)
- kaskade (npr. slapovi Krke)
- ozkopremenski slap (npr. Peričnik)
- širokopremenski slap (npr. Boka)
- enopramenski slap
- dvo- ali večpramenski slap (npr. Savica)
- slapišče (npr. Nadiško slapišče)
- podkev
- slap v obliki črke U (npr. slapovi reke Iguazú)
Vodni pretok
- stalni slapovi - na vodotokih s stalnim pretokom vode
- občasni slapovi - pojavljajo se na hudournikih ob času taljenja snega ali večjih neurjih (Govic)
Podzemni slap
V kraškem svetu, kjer so podzemne jame v katerih tečejo vodotoki poznamo tudi podzemne slapove. (v Planinski jami, v Jami Pekel)
Ponorni slap
Ponorni slap nastane tam, kjer voda iz nepropustnega površja priteče na apnenec. (Ocizla)
Slovenski slapovi
Največ slapov v Sloveniji je v Posočju in na območju Triglavskega narodnega parka [1].
V Evropi ima največ slapov Norveška.