Aralsko jezero: Razlika med redakcijama

Aralsko jezero
Арал Теңізі
Aralsko jezero; Арал Теңізі
	1989 in 2008
Lega	Kazahstan, Uzbekistan (osrednja Azija)
Koordinate	45°N 60°E / 45°N 60°E
Vrsta	brezodtočno jezero
Glavni dotoki	Amu-Darja, Sir-Darja
Države porečja	Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan, Tadžikistan, Afganistan
Površina	17.160 km² (2004, tri jezera); 28.687 km² (1998, dve jezeri); 68.000 km² (1960, eno jezero)
Maks. globina	31 m leta 1989
Naselja	(Aral)

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 06:53, 11. januar 2013

Arálsko jezero (kazaško Арал Теңізі: Aral Tengizi, uzbeško Orol dengizi, rusko Аральскοе мοре, tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji. Leži med Kazahstanom na severu in Uzbekistansko avtonomno republiko Karalpakijo na jugu. Napajata ga reki Amu Darja in Sir Darja.

V preteklosti je veljalo za enega od štirih največjih jezer na svetu s površino 68.000 kvadratnih kilometrov, velikost Aralskega jezera pa se od leta 1960 nenehno krči.

Njegova površina se manjša zaradi preusmeritve obeh pritokov za namakanje, zaradi česar se zmanjšuje njegov dotok (voda le redko priteče do jezera), voda pa zastruplja s kemičnimi snovmi, ki jih uporabljajo na namakalnih površinah ob rekah. Zaradi strupenih soli (prinaša jih veter iz presušene kotanje nekdanjega jezera) so začeli propadati tudi nasadi bombaža ob rekah. Do leta 2007 je njegova velikost znašala le še 10% prvotne velikosti, razdelilo pa se je na tri jezera, in sicer na Severno Aralsko jezero in vzhodno ter zahodno porečje nekoč velikega Južnega Aralskega jezera.

Leta 2009 je jugovzhodni del jezera presahnil, jugozahodni del jezera pa se je umaknil v ozek pas na skrajnem zahodu nekdanjega Južnega Aralskega morja. Največja globina Severnega Aralskega jezera je 42 metrov (od leta 2008). Regija je v zlatih časih uspešno vodila ribiško industrijo, zdaj pa je tako rekoč uničena. Pojavile so se velika brezposelnost in gospodarske težave. Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo, zaradi česar so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva.

Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo, zaradi česar so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva. Umik morja je po nekaterih navedbah privedel do lokalnih podnebnih sprememb, saj postajajo poletja vse bolj vroča in sušna, zime pa hladnejše in dolge. Kazahstan si zdaj nenehno prizadeva, da bi ohranil in razširil Severno Aralsko jezero. V okviru teh prizadevanj je bil projekt jezu končan leta 2005, leta 2008 pa je gladina vode v jezeru narasla za 12 metrov, kar je najvišja raven po letu 2003. Slanost se je zmanjšala in ribe so spet na voljo v zadostnem številu za nekatere ribolovne dejavnosti. Vendar pa so napovedi za ostanke Južnega Aralskega jezera še vedno žalostne, njegovo krčenje pa spada med najhujše okoljske katastrofe.

Zgodovina

Zgodnje človekovo izkoriščanje jezera ter navigacija

Ruska vojaška prisotnost na aralskem morju se je začela leta 1847 z ustanovitvijo mesta Raimsk v bližini izliva reke Sir Darja, ki pa se je kmalu preimenoval v Aralsk. Kmalu je ruska cesarska mornarica začela uporabljati svoja plovila na morju. Zaradi oblike aralskega jezera le-ta ni priključen na druge rečne povezave, zato je bilo treba ladje razstaviti v kraju Orenburg na reki Ural, transportirati po kopnem do mesta Aralsk (verjetno s kameljimi karavanami) in nato ponovno sestaviti. Prvi dve ladji, ki sta bili na tak način sestavljeni leta 1847, sta bili ladji Nikolaj in Mihael. Prvi dve sta bili vojni ladji, trgovska ladja pa naj bi služila za vzpostavitev ribolova na velikem jezeru.

Prve ruske ladje na Aralskem jezeru. Taras Ševčenko, 1848

Ladje Imperialne ruske mornarice aralska Flota v letu 1850

Krčenje jezera

V zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja se je sovjetska vlada odločila, da bosta reki, ki napajata aralsko jezero, Amu Darja na jugu in Sir Darja na severovzhodu, preusmerjeni zaradi namakanja puščavskih predelov, da bi na ta način poskušali povečati pridelek riža, melon, žita in bombaža. To je bil del sovjetskega načrta za pridobivanje bombaža, t.i. " belega zlata ", ki naj bi postal glavni izvozni artikel. S tem projektom je Uzbekistan postal največji proizvajalec ter izvoznik bombaža na svetu.

Namakalni kanali

Pogled iz vesolja, avgust 1985
Pogled iz vesolja, 1997
Pogled iz vesolja, avgust 2009

Vpliv na okolje, gospodarstvo in zdravje prebivalstva

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Aralsko jezero

Izsušeno Aralsko jezero

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link GA

@@ Vrstica 24: / Vrstica 24: @@
  |cities = ([[Aral]])
 }}
-'''Arálsko jezero''' ([[kazaščina|kazaško]] Арал Теңізі: Aral Tengizi, [[uzbeščina|uzbeško]] Orol dengizi, [[ruščina|rusko]] Аральскοе мοре, [[tadžiščina|tadžiško]]/[[perzijščina|perzijsko]] »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je [[celina|celinsko]] [[jezero]] v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Leži med [[Kazahstan]]om na severu, in [[Karalkpakija|Karalpakijo]], [[Uzbekistan]]sko avtonomno republiko na [[jug]]u. Napajata ga [[reka|reki]] [[Amu Darja]] in [[Sir Darja]].
+'''Arálsko jezero''' ([[kazaščina|kazaško]] Арал Теңізі: Aral Tengizi, [[uzbeščina|uzbeško]] Orol dengizi, [[ruščina|rusko]] Аральскοе мοре, [[tadžiščina|tadžiško]]/[[perzijščina|perzijsko]] »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je [[celina|celinsko]] [[jezero]] v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Leži med [[Kazahstan]]om na severu in [[Uzbekistan]]sko avtonomno republiko [[Karalkpakija|Karalpakijo]] na [[jug]]u. Napajata ga [[reka|reki]] [[Amu Darja]] in [[Sir Darja]].
-V preteklosti je veljal za enega od štirih največjih [[jezero|jezer]] na svetu s površino 68.000 kvadratnih [[kilometer|kilometrov]], velikost Aralskega jezera pa se stalno zmanjšuje od leta 1960.
+V preteklosti je veljalo za enega od štirih največjih [[jezero|jezer]] na svetu s površino 68.000 kvadratnih [[kilometer|kilometrov]], velikost Aralskega jezera pa se od leta 1960 nenehno krči.
-Zelo se krči zaradi preusmeritve obeh pritokov za namakanje, zaradi česar se zmanjšuje dotok (voda le redko priteče do jezera) in se zastruplja s kemičnimi snovmi, ki jih uporabljajo na namakalnih površinah ob rekah. Zaradi strupenih [[sol]]i (prinaša jih veter z osušene kotanje nekdanjega jezera) so začeli propadati tudi nasadi [[bombaž]]a ob rekah.
+Njegova površina se manjša zaradi preusmeritve obeh pritokov za namakanje, zaradi česar se zmanjšuje njegov dotok (voda le redko priteče do jezera), voda pa zastruplja s kemičnimi snovmi, ki jih uporabljajo na namakalnih površinah ob rekah. Zaradi strupenih [[sol]]i (prinaša jih veter iz presušene kotanje nekdanjega jezera) so začeli propadati tudi nasadi [[bombaž]]a ob rekah.
-Do leta 2007 je njegova velikost znašala le še 10% svoje prvotne velikosti, razdelil se je v tri jezera in sicer Severno Aralsko jezero in vzhodno ter zahodno porečje nekoč velikega Južnega Aralskega jezera.
+Do leta 2007 je njegova velikost znašala le še 10% prvotne velikosti, razdelilo pa se je na tri jezera, in sicer na Severno Aralsko jezero in vzhodno ter zahodno porečje nekoč velikega Južnega Aralskega jezera.
-Leta 2009, je jugovzhodni del jezera presahnilo, jugozahodni del [[jezero|jezera]] pa se je umaknil v ozek pas na skrajnem zahodu nekdanjega Južnega Aralskega morja.
+Leta 2009 je jugovzhodni del jezera presahnil, jugozahodni del [[jezero|jezera]] pa se je umaknil v ozek pas na skrajnem zahodu nekdanjega Južnega Aralskega morja.
 Največja globina Severnega Aralskega jezera je 42 [[meter|metrov]] (od leta 2008).
-Regija je v zlatih časih uspešno vodila [[ribiška industrija|ribiško industrijo]], zdaj pa je praktično uničena, pojavila se je velika brezposelnost in gospodarske težave.
+Regija je v zlatih časih uspešno vodila [[ribiška industrija|ribiško industrijo]], zdaj pa je tako rekoč uničena. Pojavile so se velika brezposelnost in gospodarske težave.
-Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo ter s tem posledično so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva.
+Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo, zaradi česar so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva.
-Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo ter s tem posledično so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva.
+Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo, zaradi česar so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva.
-[[Umik]] morja je po navedbah privedlo do lokalnih [[podnebje|podnebnih]] sprememb, saj postajajo [[poletje|poletja]] vse bolj vroča in sušna, [[zima|zime]] pa hladnejše in dolge.
+[[Umik]] morja je po nekaterih navedbah privedel do lokalnih [[podnebje|podnebnih]] sprememb, saj postajajo [[poletje|poletja]] vse bolj vroča in sušna, [[zima|zime]] pa hladnejše in dolge.
-Zdaj je nenehno prizadevanje Kazahstana, da ohrani in dopolni Severno Aralskega jezero.
+Kazahstan si zdaj nenehno prizadeva, da bi ohranil in razširil Severno Aralsko jezero.
-V okviru teh prizadevanj je bil projekt [[jez]]u končan leta 2005, v letu 2008, pa je [[gladina]] vode v jezeru narasla za 12 metrov od kar je najvišja raven po letu 2003.
+V okviru teh prizadevanj je bil projekt [[jez]]u končan leta 2005, leta 2008 pa je [[gladina]] vode v jezeru narasla za 12 metrov, kar je najvišja raven po letu 2003.
-[[Slano]]st se je zmanjšala in [[riba|ribe]] so spet na voljo v zadostnem številu za nekatere ribolovne dejavnosti. Vendar pa so napovedi za ostanke Južnega Aralskega jezera še vedno žalostne, krčenje Aralskega jezera pa spada med najhujše okoljske katastrofe.
+[[Slano]]st se je zmanjšala in [[riba|ribe]] so spet na voljo v zadostnem številu za nekatere ribolovne dejavnosti. Vendar pa so napovedi za ostanke Južnega Aralskega jezera še vedno žalostne, njegovo krčenje pa spada med najhujše okoljske katastrofe.
 === Zgodovina ===
-== Zgodnja človeška izraba jezera ter navigacija ==
+== Zgodnje človekovo izkoriščanje jezera ter navigacija ==
-Ruska [[vojaško|vojaška]] navzočnost na aralskem morju se je začela leta 1847, z ustanovitvijo mesta Raimsk, ki se je kmalu preimenoval v Aralsk, v bližini izliva reke Sir Darja. Kmalu je ruska imperialna mornarica začela uporabljati svoja [[plovilo|plovila]] na morju. Zaradi oblike aralskega jezera le ta ni priključen na druge rečne povezave, zato je bilo treba ladje razstaviti v kraju Orenburg na reki Ural, transportirati po kopnem do mesta Aralsk (verjetno z kameljimi karavanami) in nato ponovno sestaviti. Prvi dve ladji, sestavljeni na tak način leta 1847, sta bili z imeni Nikolaj in Mihael. Prvi dve sta bili vojni [[ladja|ladji]], trgovska ladja pa naj bi služila za vzpostavitev [[ribolov]]a na velikem jezeru.
+Ruska [[vojaško|vojaška]] prisotnost na aralskem morju se je začela leta 1847 z ustanovitvijo mesta Raimsk v bližini izliva reke Sir Darja, ki pa se je kmalu preimenoval v Aralsk. Kmalu je ruska cesarska mornarica začela uporabljati svoja [[plovilo|plovila]] na morju. Zaradi oblike aralskega jezera le-ta ni priključen na druge rečne povezave, zato je bilo treba ladje razstaviti v kraju Orenburg na reki Ural, transportirati po kopnem do mesta Aralsk (verjetno s kameljimi karavanami) in nato ponovno sestaviti. Prvi dve ladji, ki sta bili na tak način sestavljeni leta 1847, sta bili ladji Nikolaj in Mihael. Prvi dve sta bili vojni [[ladja|ladji]], trgovska ladja pa naj bi služila za vzpostavitev [[ribolov]]a na velikem jezeru.
 [[Slika:Kos-aral.jpg|thumb|levo|Prve ruske ladje na Aralskem jezeru. [[Taras Ševčenko]], 1848]][[Slika:Michell-Russian-steam-barges-Kungrad.jpg|thumb|desno|Ladje [[Imperialne ruske mornarice]] [[aralska Flota]] v letu 1850]]
@@ Vrstica 73: / Vrstica 73: @@
 == Krčenje jezera ==
-V zgodnjih 60 letih prejšnjega stoletja, je sovjetska vlada odločila, da bo reki, ki napajata aralsko jezero, Amu Darja na jugu in Sir Darja na severovzhodu, preusmerjene zaradi namakanja v puščavo, da bi poskušali povečati rast [[riž]]a, [[melona|melon]], [[žito|žita]] in bombaža. To je bil del sovjetskega načrta za pridobivanje bombaža, t.i. " belega zlata ", da postane glavni izvozni artikel. S tem projektom, je tako Uzbekistan postal največji proizvajalec ter izvoznik bombaža na svetu.
+V zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja se je sovjetska vlada odločila, da bosta reki, ki napajata aralsko jezero, Amu Darja na jugu in Sir Darja na severovzhodu, preusmerjeni zaradi namakanja puščavskih predelov, da bi na ta način poskušali povečati pridelek [[riž]]a, [[melona|melon]], [[žito|žita]] in bombaža. To je bil del sovjetskega načrta za pridobivanje bombaža, t.i. " belega zlata ", ki naj bi postal glavni izvozni artikel. S tem projektom je Uzbekistan postal največji proizvajalec ter izvoznik bombaža na svetu.
@@ Vrstica 107: / Vrstica 107: @@
-==== Vpliv na okolje, gospodarstvo in javno zdravje ====
+==== Vpliv na okolje, gospodarstvo in zdravje prebivalstva ====
 [[Slika:AralShip.jpg|thumb|Zapuščeni ladji, [[Aral]], [[Kazahstan]]]]
 [[Slika:AralSeaModis.jpg|thumb|levo|Peščeni vihar, marec 2010]]