Srbija in Črna gora: Razlika med redakcijama
m pnp AWB |
m pnp AWB |
||
Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
|- |
|- |
||
| [[Glavno mesto]] |
| [[Glavno mesto]] |
||
| [[Beograd]]; [[ustavno sodišče]] je v [[Podgorica |
| [[Beograd]]; [[ustavno sodišče]] je v [[Podgorica|Podgorici]] |
||
|- |
|- |
||
| [[Predsednik Srbije in Črne gore|Predsednik]]<sup>1</sup> |
| [[Predsednik Srbije in Črne gore|Predsednik]]<sup>1</sup> |
||
Vrstica 51: | Vrstica 51: | ||
'''Državna skupnost Srbije in Črne gore''' (običajno le '''Srbija in Črna gora''') je [[ime]] nekdanje [[država|državne]] [[državna zveza|zveze]] [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]], ohlapne skupnosti v [[Evropa|Evropi]], ki je bila naslednica nekdanje države z imenom [[Zvezna republika Jugoslavija]]. Srbija in Črna gora je na jugu mejila na [[Jadransko morje]], [[Albanija|Albanijo]] in [[Makedonija|Makedonijo]], na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Romunija|Romunijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], ter na zahodu na [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. |
'''Državna skupnost Srbije in Črne gore''' (običajno le '''Srbija in Črna gora''') je [[ime]] nekdanje [[država|državne]] [[državna zveza|zveze]] [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]], ohlapne skupnosti v [[Evropa|Evropi]], ki je bila naslednica nekdanje države z imenom [[Zvezna republika Jugoslavija]]. Srbija in Črna gora je na jugu mejila na [[Jadransko morje]], [[Albanija|Albanijo]] in [[Makedonija|Makedonijo]], na vzhodu na [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Romunija|Romunijo]], na severu na [[Madžarska|Madžarsko]], ter na zahodu na [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. |
||
[[Srbija]] in [[Črna gora]], preostali [[republika|republiki]] nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]], sta se dogovorili, da bosta sodelovali le na nekaterih [[politika|političnih]] področjih, npr. v [[obramba (vojaštvo)|obrambni]] zvezi. Državi sta imeli svoji lastni [[ekonomija|ekonomski]] politiki in [[valuta|valuti]]. Srbija in Črna gora ni imela več enotnega [[glavno mesto|glavnega mesta]]; čeprav je bila večina ustanov v [[Beograd]]u, so se nekatere premaknile v [[Podgorica |
[[Srbija]] in [[Črna gora]], preostali [[republika|republiki]] nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]], sta se dogovorili, da bosta sodelovali le na nekaterih [[politika|političnih]] področjih, npr. v [[obramba (vojaštvo)|obrambni]] zvezi. Državi sta imeli svoji lastni [[ekonomija|ekonomski]] politiki in [[valuta|valuti]]. Srbija in Črna gora ni imela več enotnega [[glavno mesto|glavnega mesta]]; čeprav je bila večina ustanov v [[Beograd]]u, so se nekatere premaknile v [[Podgorica|Podgorico]]. |
||
Nova [[ustava]] je bila sprejeta [[4. februar]]ja [[2003]], in vsaka od obeh držav je lahko zahtevala popolno samostojnost s pomočjo [[referendum]]a, razpisanega v letu [[2006]]. [[21. maj]]a [[2006]] je potekal referendum v Črni gori, na katerem se je večina opredelila za samostojno državo (55,5% za samostojnost, mednarodna politika je za veljavnost odločitve za osamosvojitev zahtevala vsaj 55%)<ref>[http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,396,137665 Delo.si]</ref>. |
Nova [[ustava]] je bila sprejeta [[4. februar]]ja [[2003]], in vsaka od obeh držav je lahko zahtevala popolno samostojnost s pomočjo [[referendum]]a, razpisanega v letu [[2006]]. [[21. maj]]a [[2006]] je potekal referendum v Črni gori, na katerem se je večina opredelila za samostojno državo (55,5% za samostojnost, mednarodna politika je za veljavnost odločitve za osamosvojitev zahtevala vsaj 55%)<ref>[http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,396,137665 Delo.si]</ref>. |
Redakcija: 17:32, 12. marec 2011
| |||
Nacionalno geslo: - | |||
Uradni jezik | srbščina | ||
Glavno mesto | Beograd; ustavno sodišče je v Podgorici | ||
Predsednik1 | Svetozar Marović | ||
Površina - Skupno - % voda |
105. na svetu 102.350 km² 0,25% | ||
Prebivalstvo - Skupno (2000) - Gostota |
70. na svetu 10.662.087 104/km² | ||
Neodvisnost - Razglašena - Priznana |
(od Otomanskega imperija) 1877 1877 | ||
Valuta | srbski dinar v Srbiji, evro v Črni gori in na Kosovu | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
Državna himna | Hej Sloveni | ||
Vrhnja internetna domena | .yu | ||
Nacionalna klicna koda | 381 | ||
1Tudi predsednik ministrskega sveta |
Državna skupnost Srbije in Črne gore (običajno le Srbija in Črna gora) je ime nekdanje državne zveze Srbije in Črne gore, ohlapne skupnosti v Evropi, ki je bila naslednica nekdanje države z imenom Zvezna republika Jugoslavija. Srbija in Črna gora je na jugu mejila na Jadransko morje, Albanijo in Makedonijo, na vzhodu na Bolgarijo in Romunijo, na severu na Madžarsko, ter na zahodu na Hrvaško in Bosno in Hercegovino.
Srbija in Črna gora, preostali republiki nekdanje SFRJ, sta se dogovorili, da bosta sodelovali le na nekaterih političnih področjih, npr. v obrambni zvezi. Državi sta imeli svoji lastni ekonomski politiki in valuti. Srbija in Črna gora ni imela več enotnega glavnega mesta; čeprav je bila večina ustanov v Beogradu, so se nekatere premaknile v Podgorico.
Nova ustava je bila sprejeta 4. februarja 2003, in vsaka od obeh držav je lahko zahtevala popolno samostojnost s pomočjo referenduma, razpisanega v letu 2006. 21. maja 2006 je potekal referendum v Črni gori, na katerem se je večina opredelila za samostojno državo (55,5% za samostojnost, mednarodna politika je za veljavnost odločitve za osamosvojitev zahtevala vsaj 55%)[1].
3. junija 2006 je Črna gora razglasila neodvisnost in samostojnost, s čimer je bila Državna skupnost Srbije in Črne gore omejena le na Srbijo[2]. 5. junija je še Parlament Srbije razglasil neodvisnost in samostojnost, s čimer je dokončno propadla Državna skupnost Srbije in Črne gore kot zadnji preostanek Jugoslavije[3].
Viri in opombe
Glej tudi