Hej Slovani
| »Hej Slovani« | ||
|---|---|---|
| Singel | ||
| Glasbeni video | ||
| »Hej Slovani« na YouTubu |
Hej Slovani (slovensko Hej Slovenci; slovaško Hej Slováci; hrvaško Hej Slaveni; srbsko Hej Sloveni) je domoljubna pesem različnih slovanskih narodov, ki je bila od leta 1945 državna himna Socialistične federativne republike Jugoslavije in je bila do leta 2006 himna Državne skupnosti Srbije in Črne gore. Besedilo pesmi je leta 1834 napisal Samuel Tomášik pod naslovom Hej Slovaki!, melodijo pa ima v osnovi enako kot Mazurka Dombrowskega, državna himna Poljske. Do razpada Jugoslavije v letu 1991 so bile v rabi različice v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini, tudi v hrvaščini in srbščini (v enemu času).[1][2]
Prvotna pravilna slovenska različica pesmi, ki se je pela skoraj stoletje dolgo obdobje do ustanovitve Socialistične federativne republike Jugoslavije je Hej Slovenci!.[3][4] Tekst in note za moški zbor so napisane v Slovenski Pesmarici Jakoba Aljaža iz leta 1896 in njenih ponatisih,[5] pa tudi v več drugih pesmaricah iz 19. in prve polovice 20. stoletja.[6][7] Besedilo prvotne pesmi ni v celoti enako himni SFRJ, saj je v zadnji izpuščena druga kitica, v kateri je v besedilu omenjen Bog. Slovaška različica pesmi je bila v l. 1939-1945 državna himna Slovaške.
Besedilo[uredi | uredi kodo]
slovenščina[uredi | uredi kodo]Hej Slovenci, naša reč Živi, živi, duh slovenski, Bog pa gromo-vladni Bo naj kolikor ljudi Naj tedaj nad nami Bratje, mi stojimo trdno |
Himna SFRJ[uredi | uredi kodo]
slovenščina[uredi | uredi kodo]Hej Slovani, naša reč Živi, živi, duh slovanski, Naj tedaj nad nami Bratje, mi stojimo trdno |
hrvaščina[uredi | uredi kodo]Hej Slaveni, jošte živi Živi, živi duh slavenski Nek se sada i nad nama Mi stojimo postojano |
srbščina[uredi | uredi kodo]Hej, Sloveni, još ste živi Živi, živi duh slovenski, Nek se sada i nad nama Mi stojimo postojano |
makedonščina[uredi | uredi kodo]Еј, Словени, жив е тука Жив е вечно, жив е духот Пустошејќи, нека бура Стоиме на стамен-прагот |
črnogorščina[uredi | uredi kodo]Hej Sloveni, još ste živi Duh naših đedova Živi, živi duh slovenski Nek se sada i nad nama Mi stojimo postojano |
bosanščina[uredi | uredi kodo]Hej Slaveni, jošte živi Živi, živi duh slavenski Nek se sada i nad nama Mi stojimo postojano |
poljščina[uredi | uredi kodo]Hej Słowianie, jeszcze nasza Żyje, żyje duch słowiański, Dar języka zwierzył nam Bóg, Ilu ludzi, tylu wrogów, I niechaj się ponad nami My stoimy stale, pewnie, |
slovaščina[uredi | uredi kodo]Hej, Slováci, ešte naša Žije, žije, duch slovenský, Jazyka dar sveril nám Boh, I nechže je koľko ľudí, I nechže sa aj nad nami My stojíme stále pevne, |
češčina[uredi | uredi kodo]Hej Slované, ještě naše Žije, žije duch slovanský, Jazyka dar svěřil nám Bůh, I nechať je tolik lidí, I nechať se též nad námi, My stojíme stále pevně, |
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Greenberg, Robert David. Language and identity in the Balkans , Oxford University Press, 2004, stran 115, (ISBN 0-19-925815-5), (angleško)
“ On January 15, 1944 AVNOJ declared Croatian, Serbian, Slovene, and Macedonian to be equal in the entire territory of Yugoslavia ” - ↑ Odločba št. 18. — Odluka o objavljivanju odluka i proglasa Antifašističkoga vijeća narodnog oslobođenja Jugoslavije, njegovoga Predsjedništva i Nacionalnoga komiteta na srpskom, hrvatskom, slovenskom i makedonskom jeziku (»Službeni list Demokratske Federativne Jugoslavije«, št. 1/1945, tekoča št. 10., stran 5.)
- ↑ Aljaž, Jakob. "Slovenska Pesmarica. Zvezek I." , Družba sv. Mohorja, 1896, stran 45, (URN:NBN:SI:DOC-L4NUKRZJ)
- ↑ Čerin, Josip. "Glasbena Matica 1872-1897" , Glasbena Matica, 1879, stran 9, (URN:NBN:SI:DOC-DRTTDPO1)
- ↑ Aljaž, Jakob. "Slovenska pesmarica. Zvezek 1." , Družba sv. Mohorja, 1923, stran 34, (URN:NBN:SI:DOC-JAVLZKBD)
- ↑ "Orlovska pesmarica (1920)." , O. Z., 1920, stran 24 (URN:NBN:SI:IMG-WMLCDXSB)
- ↑ Foerster, Anton. "Hej Slovenci!." , Glasbena matica. Zbori za štiri moške glasove, 1922, Glasbena matica, stran 176 (URN:NBN:SI:IMG-60RERT5J)
