Anton Mahnič

Anton Mahnič
Portret Slika na spominskem obeležju v Štanjelu
Rojstvo	14. september 1850 Kobdilj
Smrt	14. december 1920 Zagreb
Državljanstvo	Kraljevina Jugoslavija  Avstro-Ogrska  Avstrijsko cesarstvo
Poklic	teolog, katoliški škof
Poznan po	pisatelj, kritik, urednik

Anton Mahnič, slovenski teolog, škof na otoku Krku, pesnik, pisatelj, kritik slovenskega kulturnega in duhovnega življenja in urednik, * 14. september 1850, Kobdilj, † 14. december 1920, Zagreb.

Življenjepis

Napis na spominskem obeležju Štanjelu

Mahnič je v Gorici leta 1871 končal gimnazijo, 1874 teologijo in postal duhovnik. Na Dunaju je 1881 doktoriral iz teologije. V goriškem bogoslovju je predaval biblijske nauke. Od 1884 je urejal škofijski list Folium periodicum in od 1889 do 1890 glasilo Soča, ter od 1888 do 1896 izdajal dogmatski list Rimski katolik. Leta 1891 je postal ravnatelj seminišča v Gorici in bil 1896 imenovan za škofa na Krku, kjer se je pokazal kot odličen branilec hrvaškega naroda na otoku proti italijanski okupaciji in bil zato preganjan. Proitalijansko usmerjeni so ga tožili celo v Vatikanu, sam pa je po koncu prve svetovne vojne večkrat javno protestiral proti italijanskim oblastem. Zato so ga za leto dni konfinirali v Italiji, od koder se je vrnil bolan in je v Zagrebu umrl.

Literarno delo

Mahnič je v mladosti objavljal poezijo in prozo. V Folium periodicum latinska vzgojna pisma Paedagogogica (1881 do 1889). Kot kritik je nastopil v podlistkih Dvanajst večerov (Slovenec 1884) v katerih je razvijal svojo zamisel katoliške estetike. S svojimi napadi na S. Gregorčiča je izval ostro politično razhajanje in povzročil delitev na t.i. klerikalce in liberalce. V listu Rimski katolik se je lotil vzgojno škodljivega realizma, naturalizma, ateizma in nihalizma, ki ga je prepoznal v delih J. Trdine, J. Jurčiča, I. Tavčarja in F. Levstika.

V kulturni boj, ki ga je razvnel Mahnič z razlaganjem svojih nazorov o umetnosti v slovenski literaturi, je I. Tavčar 1891 posegel s satirično utopijo 4000. Tavčar je sklenil osmešiti Mahničevo početje in njegov pogled na svet in življenje. Dr. Anton Mahnič je obsojal vse, kar ni bilo v skladu s cerkvenimi dogmami; zahteval je, da si Slovenci kot »katoliški narod« urede narodno, politično in literarno življenje po katoliških načelih. V Rimskem katoliku je pod psevdonimom Tone od Kala priobčeval spis Iz dnevnika Štefana Hodulje in se v njem spotikal ob ljubezenske (»pregrešne«) in »svetobolne« pesnike in pisatelje, meščansko življenje in drugo. Satiro je Tavčar imenoval »času primerno povest iz prihodnjih dob« s podnaslovom »po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevesekdo«. Pozneje se je do svoje satire distanciral.

Glej tudi

• seznam slovenskih pisateljev

Viri

• Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992
• Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978

{{subst:#if:Mahnič, Anton|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1850}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1920}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1850

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1920}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1920

}}]]