Internet v Sloveniji: Razlika med redakcijama
nov članek (ko sem ga ravno razširil na angleški WP) |
m Typo |
||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
Za začetek uporabe interneta v Sloveniji štejemo prvo povezavo s protokolom [[IP]], ki je bila oktobra 1991 vzpostavljena med [[Inštitut "Jožef Stefan"|Inštitutom "Jožef Stefan"]] in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko ([[NIKHEF]]). V laboratoriju za odprte sisteme in mreže na IJS je bil takrat postavljen primarni domenski [[strežnik]] za domeno [[.yu]]. Vrhnja domena .si je bila registrirana leta 1992 po osamosvojitvi Slovenije, kljub temu pa se je uporaba .yu nadaljevala še precej časa in šele konec devetdesetih let so register prenesli na [[Univerza v Beogradu|Univerzo v Beogradu]]. Pri Arnesu se je še nekaj let nadaljevala tudi uporaba starejših povezovalnih protokolov [[X.400]] in [[X.25]] zaradi preference evropskih raziskovalnih inštitucij po uporabi standardov [[ISO/OSI referenčni model|ISO/OSI]].<ref>Jerman-Blažič B. [http://www.isoc-drustvo.si/doc/Kako-je-internet-prisel-v-Slovenijo.doc Kako je internet prišel v Slovenijo]. Slovensko združenje Internet.</ref> |
Za začetek uporabe interneta v Sloveniji štejemo prvo povezavo s protokolom [[IP]], ki je bila oktobra 1991 vzpostavljena med [[Inštitut "Jožef Stefan"|Inštitutom "Jožef Stefan"]] in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko ([[NIKHEF]]). V laboratoriju za odprte sisteme in mreže na IJS je bil takrat postavljen primarni domenski [[strežnik]] za domeno [[.yu]]. Vrhnja domena .si je bila registrirana leta 1992 po osamosvojitvi Slovenije, kljub temu pa se je uporaba .yu nadaljevala še precej časa in šele konec devetdesetih let so register prenesli na [[Univerza v Beogradu|Univerzo v Beogradu]]. Pri Arnesu se je še nekaj let nadaljevala tudi uporaba starejših povezovalnih protokolov [[X.400]] in [[X.25]] zaradi preference evropskih raziskovalnih inštitucij po uporabi standardov [[ISO/OSI referenčni model|ISO/OSI]].<ref>Jerman-Blažič B. [http://www.isoc-drustvo.si/doc/Kako-je-internet-prisel-v-Slovenijo.doc Kako je internet prišel v Slovenijo]. Slovensko združenje Internet.</ref> |
||
V prvi telefonski anketi gospodinjstev leta 1996 se je 6,5% odstotka vprašanih izreklo za uporabnike interneta, vendar je bil zaradi težav z metodologijo dejanski delež uporabnikov verjetno nižji.<ref>[http://www2.arnes.si/ris/rez2s.html Raba interneta v Sloveniji] ( |
V prvi telefonski anketi gospodinjstev leta 1996 se je 6,5% odstotka vprašanih izreklo za uporabnike interneta, vendar je bil zaradi težav z metodologijo dejanski delež uporabnikov verjetno nižji.<ref>[http://www2.arnes.si/ris/rez2s.html Raba interneta v Sloveniji] (Internet use in Slovenia). Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Pridobljeno 22.3.2009.</ref> |
||
==Viri in opombe== |
==Viri in opombe== |
||
Redakcija: 00:29, 5. avgust 2009
Uporaba interneta v Sloveniji je razmeroma razširjena; sodeč po uradnih raziskavah je v prvem četrtletju 2008 internet uporabljalo 58% Slovencev med desetim in 74 letom starosti, kar je nad evropskim povprečjem.[1] V istem obdobju je imelo dostop do interneta 59% gospodinjstev (od tega 85% s širokopasovno povezavo)[1] in 97% podjetij z 10 ali več zaposlenimi (od tega 84% širokopasovno).[2] Delež uporabnikov, ki uporabljajo internet za specifične namene (elektronsko bančništvo, e-uprava, prebiranje spletnih časopisov, nakupovanje prek spleta ipd.) je blizu povprečja za Evropsko unijo.[3]
Vrhnja internetna domena Slovenije je .si. Z njo upravlja javni zavod ARNES (Akademsko raziskovalno omrežje Slovenije), ki poleg tega nudi dostop do interneta državnim izobraževalnim in raziskovalnim ustanovam. Večji komercialni ponudniki storitev dostopa so Telekom Slovenije (pod blagovno znamko SiOL), UPC Telemach, AMIS in T-2. Slovenski operaterji ponujajo tehnologije ADSL: ADSL2+, VDSL, SHDSL, VDSL2 in FTTH, razvito pa je tudi kabelsko omrežje.
Slovenija izstopa po deležu uporabnikov, ki dostopajo do svetovnega spleta z brskalnikom Mozilla Firefox - leta 2007 je bilo 47,9% zahtevkov za spletne strani opravljenih s Firefoxom, kar je več od vseh ostalih evropskih držav.[4]
Zgodovina
Za začetek uporabe interneta v Sloveniji štejemo prvo povezavo s protokolom IP, ki je bila oktobra 1991 vzpostavljena med Inštitutom "Jožef Stefan" in nizozemskim inštitutom za jedrsko fiziko (NIKHEF). V laboratoriju za odprte sisteme in mreže na IJS je bil takrat postavljen primarni domenski strežnik za domeno .yu. Vrhnja domena .si je bila registrirana leta 1992 po osamosvojitvi Slovenije, kljub temu pa se je uporaba .yu nadaljevala še precej časa in šele konec devetdesetih let so register prenesli na Univerzo v Beogradu. Pri Arnesu se je še nekaj let nadaljevala tudi uporaba starejših povezovalnih protokolov X.400 in X.25 zaradi preference evropskih raziskovalnih inštitucij po uporabi standardov ISO/OSI.[5]
V prvi telefonski anketi gospodinjstev leta 1996 se je 6,5% odstotka vprašanih izreklo za uporabnike interneta, vendar je bil zaradi težav z metodologijo dejanski delež uporabnikov verjetno nižji.[6]
Viri in opombe
- ↑ 1,0 1,1 (1.10.2008) Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 1. četrtletje 2008. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24.3.2009.
- ↑ (1.10.2008) Uporaba interneta v podjetjih z 10 ali več zaposlenimi osebami, Slovenija, 1. četrtletje 2008 . Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24.3.2009.
- ↑ (2.12.2008). Internet access and use in the EU27 in 2008. Eurostat news release. Pridobljeno 22.3.2009.
- ↑ (2007-07-18) Firefox narrowly misses 28% use in Europe Internet Explorer under 70%. AT Internet Institute. Pridobljeno 22.3.2009.
- ↑ Jerman-Blažič B. Kako je internet prišel v Slovenijo. Slovensko združenje Internet.
- ↑ Raba interneta v Sloveniji (Internet use in Slovenia). Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Pridobljeno 22.3.2009.
Zunanje povezave
- RIS - Raba Interneta v Sloveniji; neprofiten projekt spremljanja rabe
- SISPA (Sekcija ponudnikov Internet storitev Slovenije)