Mozilla Firefox

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mozilla Firefox
Mozilla Firefox Icon Mozilla Firefox wordmark
Firefox 40 Windows 10 SLO.png
Firefox 40 v Windows 10
Razvijalec Fundacija Mozilla
Stabilna izdaja 50.1 / december 13, 2016 (2016-12-13)
OS Linux, MS Windows, Mac OS X, Unix in podobni Unixu
Tip spletni brskalnik
Licenca MPL in MPL/GPL/GNU LGPL tri-licence
Spletna stran https://www.mozilla.org/

Mozilla Firefox (včasih Phoenix in Firebird, različica v Debianu Iceweasel) je brezplačen, odprtokodni grafični spletni brskalnik, ki je na razpolago za več operacijskih sistemov in preveden v več svetovnih jezikov, tudi v slovenščino. Razvilo ga je podjetje Mozilla Corporation in prostovoljci[1]. Firefox, prej imenovan Phoenix ali Firebird, je preprostejša različica Mozille; ta je nastala na osnovi Netscape Navigatorja.

Firefox deluje na večini različic operacijskega sistema MS Windows (Windows XP, Windows Server 2003, Windows Vista, Windows 7, Windows 8 in Windows 10). Namestimo ga lahko tudi na Linux, Mac OS X (10.6 in novejši) ter ostale sisteme z okenskim sistemom X Window System. Obstajata tudi posebni različici Firefoxa za Android in za iOS. Najdejo pa se tudi neuradne različice, ki podpirajo preostale operacijske sisteme (FreeBSD, OS/2, Solaris, SkyOS, 64-bitni Windows XP Professional).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pomembno vlogo pri nastanku Firefoxa imata podjetji Netscape in AOL, ki sta razvili Mozillo Application Suite (Zbirko programov Mozilla). Koda Mozille Firefox temelji prav na tem programu. Dave Hyatt in Blake Ross sta v drugi polovici leta 2002 na osnovi Mozille začela razvijati svoj poskusni projekt, ki se je hitro razširil. Kmalu je imel več uporabnikov kot zbirka programov Mozilla. Zato se je Fundacija Mozilla odločila, da bo zbirko počasi zamenjala s samostojnimi programi, kot je Mozilla Firefox.

Zbirka Mozilla je poleg brskalnika vsebovala tudi program za elektronsko pošto (za to so razvili program Mozilla Thunderbird) ter koledar (nasledil ga je Sunbird, sedaj je vključen v Thunderbird).

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Firefox ima vgrajene vse pomembne funkcije brskalnikov: brskanje z zavihki, zaznamke, zasebno brskanje, blokiranje pojavnih oken, iskanje po besedilu, iskalno polje, upravitelja prenosov, odjemalca virov RSS, zaščito pred okuženimi in prevarantskimi stranmi ter sistem za preprosto dodajanje uporabnih dodatkov (opisan spodaj).

Razširitve[uredi | uredi kodo]

Dodatki so lahko štirih vrst: razširitve v Firefox dodajo razne funkcije (npr. Adblock Plus), teme (nekoč "Persone") mu spremenijo videz, vtičniki ("plugins", nekoč "vstavki") omogočijo prikaz vsebin v patentiranih formatih (npr. Adobe Flash Player), storitve pa vanj dodajo možnosti družbenih omrežij ali drugih strani (hitro deljenje strani, stranska vrstica za preprosto spremljanje strani ipd.). Razširitve in teme uporabnik najde in namesti z Mozilline uradne strani addons.mozilla.org, vtičnike pa doda z namestitvijo programov drugih podjetij. Storitve uporabnik najde na activations.cdn.mozilla.net in na spletnih straneh, ki jih ponujajo.

Standardi[uredi | uredi kodo]

Firefox podpira veliko spletnih standardov: HTML, XML, XHTML, CSS, ECMAScript (JavaScript), DOM, MathML, DTD, XSL, XPath ter slikovne formate SVG, JPEG, GIF in PNG s podporo prosojnosti.

Zasebnost in varnost[uredi | uredi kodo]

Fundacija Mozilla je znana po svoji viziji spleta, ki spoštuje zasebnost in je odprt za vsakogar. Kodo Firefoxa in drugih njenih programov lahko vidi vsakdo, kar pomeni, da v njem gotovo ni skritih vohunskih programov in podobnega. Pri Chromu, Internet Explorerju in veliko drugih brskalnikih tega ne moremo vedeti (nekateri sumijo, da zbirajo podatke o vedenju uporabnikov ter jih pošiljajo oglaševalcem), zato se za Firefox odloči veliko uporabnikov, ki jih skrbi za njihovo zasebnost na spletu. Firefox tudi vsebuje veliko možnosti, ki ščitijo zasebnost uporabnikov na spletu: Brez sledenja (Do Not Track), zaščito pred sledenjem v zasebnem brskanju in nekaj razširitev, na primer Lightbeam in Disconnect.

Z uporabo standardov SSL in TLS Firefox preprečuje komunikacije med strežniki z kriptografijo. Podpira pametne kartice za varnejšo prijavo na strežnike in sistem za sporočanje varnostnih lukenj. Dejstvo, da ima Mozilla Firefox manj varnostnih lukenj kot Internet Explorer, je pogosto navedeno kot razlog za množičen prehod uporabnikov Internet Explorerja k Firefoxu.

Kritika[uredi | uredi kodo]

Uporabniki z manj sistemskega spomina se pritožujejo, da Mozilla Firefox uporabi več spomina kakor ostali spletni brskalniki. Problem se pojavi ob uporabi zahtevnejših funkcij, kot so številne orodne vrstice in razširitve ter brskanje z velikim številom zavihkov. Nekateri se pritožujejo tudi nad časom zaganjanja v primerjavi z ostalimi brskalniki (npr. Internet Explorerjem in Opero v sistemu Windows). Tudi ostali brskalniki, ki temeljijo na Mozillinem Gecku (npr: K-Meleon), se zaženejo bistveno hitreje. Ta težava je rešljiva z uporabo odprtokodnega orodja Firefox Preloader.

Ime[uredi | uredi kodo]

Mozilla Firefox je imela različna imena. V poskusni različici so jo klicali m/b (mozilla/browser), ko pa so septembra 2002 brskalnik preizkusili, so ga poimenovali Phoenix. Tako se je imenoval do 14. aprila 2003, ko so ga preimenovali, saj so ugotovili, da se tako imenuje tudi Phoenixov BIOS. Novo ime Firebird je bilo že uporabljeno kot ime prostega programa za upravljanje baze podatkov. Po enem letu so ime spremenili v Firebird browser, kmalu pa je Fundacija Mozilla brskalnik preimenovala v Mozilla Firebird. Vendar je skupnost FLOSS zahtevala še eno spremembo. Tako je 9. februarja 2004 Mozilla Firebird postal Mozilla Firefox ali krajše: Firefox.

Pri Fundaciji Mozilla so izbrali ime Firefox zaradi njegove podobnosti Firebirdu. Da bi se zavarovali pred novimi spremembami imena, je Fundacija Mozilla decembra 2003 pri Uradu za patente in trgovske znamke Združenih držav (angleško United States Patent and Trademark Office) sprožila postopek za registracijo imena Firefox kot zaščitne znamke.[2]

Izdaje[uredi | uredi kodo]

Logotip Phoenixa in Firefoxa

Phoenix[uredi | uredi kodo]

Prvo različico Mozille Firefox so izdali 23. septembra 2002 z imenom Phoenix (slovensko Feniks). Brskalnik Phoenix je vseboval veliko programske kode Zbirke Mozilla. Zasnovan je bil kot hitrejši brskalnik, ki se je naložil enkrat hitreje kot Mozilla. Razvojno ime programa je bilo »Pescadero«, kar v španščini pomeni ribič. V različici 0.1 Phoenix še ni imel namestitvenega programa.

Orodna vrstica je že bila nastavljiva, vendar ji ni bilo kaj dodati. Čeprav je bil Phoenix še vedno »otrok«, je imel svojega upravitelja prenosov, ki ga Internet Explorer ni imel. Phoenixova slabost je bila pomankanje uporabnih značilnosti za uporabnika, glede na kasnejše izdaje. Iskalnik Google, stransko vrstico in brskanje z zavihki so dodali kasneje.

Firebird[uredi | uredi kodo]

Phoenix je dobil novo ime Firebird, vendar se splošne nastavitve niso spremenile. Preimenovanje pa so pri Mozilli izkoristili za nov videz. Firebird je dobil novo privzeto temo, nove ikone v orodni vrstici vrstici, izraz »nastavitve« v meniju so preimenovali v »možnosti« in mu dodali več možnosti za nastavljanje Firebirdovega izgleda. Firebird 0.6 je že vseboval gumb, s katerim je lahko uporabnik očistil zasebne podatke. Podporo za Mac OS X je prinesel Firebird 0.6. Firebird 0.7 je k možnostim prinesel še zavihek »napredno«, v katerem si lahko natančno določil, katere varnostne standarde uporablja Firebird.

Firefox[uredi | uredi kodo]

Firefox 0.8[uredi | uredi kodo]

Firefox 0.8 je bila prva izdaja z namestitvenim programom za operacijske sisteme Windows. Prejšnje izdaje brskalnika so vključevale stisnjeno mapo z izvedljivo datoteko. Namestitveni program je bil nujen za širjenje Firefoxa, ker so uporabniki zdaj raje namestili Firefox. S spremembo imena so se pri Mozilli odločili tudi za nekaj sprememb v orodni vrstici. Glavni iskalnik je postal Google (ostale ste lahko dodali s posebnim orodjem), upravitelj prenosov je dobil nov priročnejši izgled, uporabnik je spletne strani odslej lahko bral brez povezave in lažje dodajal nove teme in razširitve.

Firefox 1.5[uredi | uredi kodo]

Prve preizkusne različice »Deer Parka« (razvojno ime) so izšle že v prvi polovici leta 2005. Razvojno ime »Deer Park« je bilo prvotno namenjeno Mozilli Firefox 1.1. Vendar je Fundacija Mozilla odločila, da Firefox 1.1 ne bo naslednja glavna različica Firefoxa, temveč bo to Firefox 1.5. 29. novembra 2005 je Firefox 1.5 uradno izšel. Različica je bila deležna tudi nekaj kritik. Razvijalci so jih večinoma že odpravili z vstavki.

Nekaj sprememb:

  • Vgrajen sistem za posodobitev programske opreme, ki lahko preprosto namesti pomembne varnostne popravke,
  • Firefox odslej delno podpira vektorsko grafiko SVG. Glej Firefox 1.5 stran o stanju SVG,
  • Novo, preurejeno pogovorno okno z nastavitvami brskalnika, podobno nastavitvenim oknom v Mac OS X,
  • Možnost »Počisti zasebne podatke«, ki uporabniku omogoča, da izbrišejo svoje podatke o brskanju (zgodovino brskanja, piškotke, predpomnilnik itd),
  • Posodobljena različica Gecko 1.8,
  • Firefox 1.5 vključuje tudi dnevnik napak, ki razvijalcem omogoča, da lažje odkrijejo napake.
  • Podpora standardu W3C
  • Nekateri kritizirajo hitrost[3]

Firefox 2.0[uredi | uredi kodo]

Prenovljeno pogovorno okno »Razširitve« v Firefoxu 2.0
Omogočanje piškotkov

Razvojno ime Firefoxa 2.0 je bilo »Bon Echo«. Prva uradna različica je izšla 25. oktobra 2006.

Nekaj novih značilnosti:

  • Izboljšana podpora proti reklamiranju,
  • Zgodovina nedavno odprtih zavihkov,
  • Avtomatična obnovitev zadnje seje ob sesutju,
  • Nova privzeta tema in ikone,
  • Dodan je črkovalnik,
  • Predlogi za iskalne pojme v Google, Yahoo! in Answers.com,
  • Izboljšan upravitelj dodatkov,
  • Nov upravitelj iskalnikov za dodajanje, izbiranje in odstranjevanje spletnih iskalnikov,
  • Izboljšana podpora za dodajanje virov novic RSS in standardu Atom,
  • Nove značilnosti povzetkov v zaznamkih.
  • Namestitvena datoteka za Windows uporablja Nullsoft Scriptable Install System (NSIS)[4]

Firefox 3.0[uredi | uredi kodo]

Nov upravitelj prenosov za Firefox 3
Izboljšana lokacijska vrstica za Firefox 3 išče po zaznamkih in zgodovini obiskanih strani

Razvojno ime za Mozilla Firefox 3 je »Gran Paradiso«.[5] To razvojno ime, podobno kot vsa ostala dozdajšnja razvojna imena Firefoxa, ima ime po resničnem kraju, v tem primeru najvišji gorski skupini v italijanskih Centralnih Alpah.

V letu 2006 je moštvo razvijalcev zbiralo zahtevke za nove možnosti, ki bodo vključene v Firefox 3.[6]

Fundacija Mozilla je prvo različico beta izdala 19. novembra 2007[7], drugo 18. decembra 2007[7], tretjo 12. februarja 2008, četrto 10. marca 2008 in zadnjo, peto, 2. aprila 2008.[8] Dokončna izdaja je uporabnikom na voljo od 18. junija 2008.

Ena izmed večjih sprememb, ki jih prinaša Firefox 3, je uporaba posodobljenega Gecka 1.9. Posodobitev odpravlja manjše napake in prinaša številne izboljšave, kot npr. vključitev novega spletnega APIja.[9] Firefox 3 je bila prva uradna izdaja, ki je v celoti opravila test upoštevanja standardov za izris strani Acid2.

Nekatere izmed novih možnosti so definirane v standardu HTML5[9].

Gecko 1.9 kot grafično hrbtenico uporablja knjižnice cairo,[10] ki omogoča hitrejše izrisovanje grafik in boljšo vključitev v različne operacijske sisteme. Zaradi slabšega delovanja te knjižnice na Windows 95, 98, Me in NT≤4 in konca Microsoftove podpore za Windows 98 in Windows Me 11. julija 2006 Firefoxa 3 ni moč uporabljati na teh sistemih. Podobno je različico Firefoxa 3 za Mac moč uporabljati le na izdajah Mac OS X od 10.4 naprej,[11] vendar pa se bo zato, v nasprotju s predhodnimi izdajami, Firefox popolnoma prilagodil namizju (uporaba teme Aqua).[12]

Firefox 3.5[uredi | uredi kodo]

Mozilla Firefox 3.5, prvotno Firefox 3.1, je bil uradno izdan 30. junija 2009. Uporablja Gecko 1.9.1. Firefox 3.5 je prinesel podporo za veliko novih spletnih standardov, na primer elementa <video> in <audio>. Drugi novosti sta zasebno brskanje, ki omogoča brskanje po spletu brez beleženja zgodovine, in možnost brskanja z upoštevanjem geolokacije. [13]

Firefox 3.6 v sistemu Windows XP

Firefox 3.6[uredi | uredi kodo]

Prva uradna različica Mozille Firefox 3.6 je izšla 21. januarja 2010. Poleg podpore za vse več spletnih standardov so bile glavne novosti:

  • Persone - teme, s katerimi uporabnik spremeni videz Firefoxa z enim klikom.
  • Onemogočanje zastarelih različic vtičnikov oz. vstavkov ter obvestila o njihovih posodobitvah.
  • Videoposnetki, ki jih predvaja sam Firefox, se lahko prikažejo čez cel zaslon.
  • Vstavki se nalagajo v ločenem procesu kot Firefox, kar prepreči, da bi se ob sesutju vstavka sesul še brskalnik. (šele v izdaji Firefox 3.6.4) [14][15]

Mozilla je za Firefox 3.6 izdajala posodobitve s popravki varnosti in stabilnosti tudi po izdaji Firefoxa 4 in novejših. Podpora za Firefox 3.6 se je zaključila 24. aprila 2012 z različico Firefox 3.6.28.

Firefox 4 v sistemu Windows XP

Firefox 4[uredi | uredi kodo]

Mozilla Firefox 4.0 je bila velika posodobitev, izdana 22. marca 2011. Uporabljala je Gecko 2.0, ki je izboljšal podporo HTML5, CSS3 in WebGL, ter stroj JavaScript JägerMonkey, ki je deloval do šestkrat hitreje kot v različici 3.6.

Uporabniški vmesnik je bil popolnoma prenovljen. V sistemih Windows Vista, Windows 7 in novejših so bili klasični meniji skriti ter nadomeščeni z oranžnim gumbom Firefox v zgornjem levem kotu, ki je združeval večino običajnih možnosti; zavihki so bili premaknjeni nad naslovno vrstico; gumbi Ustavi, Ponovno naloži in Pojdi so bili združeni v en gumb; vrstica stanja je bila odstranjena, uvedena pa je bila vrstica dodatkov. Upravitelj dodatkov se ne prikaže več v ločenem oknu, temveč v svojem zavihku.

Firefox 4 je kot prvi brskalnik uvedel nastavitev "Brez sledenja (Do Not Track)", ki spletnim stranem sporoča, da ne želite, da vam sledijo. Upoštevanje te možnosti je prostovoljno, vklopi pa se jo v Možnostih. Usklajevanje omogoča sinhronizacijo podatkov med več brskalniki Firefox na različnih računalnikih. [16]

Od različice Firefox 5 naprej je nova različica Firefoxa izdana vsakih šest tednov. [17]

Firefox 29[uredi | uredi kodo]

Mozilla Firefox 29.0 ("Australis"), izdan 29. aprila 2014, spet popolnoma prenovi uporabniški vmesnik. Glavna novost je novi meni na desni strani, ki je prikazan v vseh operacijskih sistemih in si ga uporabnik lahko prilagodi. Zavihki niso več pravokotni, temveč zaviti. Vrstica dodatkov je bila odstranjena, zato dodatki odslej dodajajo svoje gumbe v glavno orodno vrstico. Usklajevanje oz. Sync je preprostejše za uporabo, saj se ga nastavi z uporabo Firefox Računov. [18][19][20]

Nekateri uporabniki z novostmi niso bili zadovoljni, saj je Firefox 29 postal precej podoben Chromu in v njem ni več mogoče prilagoditi nekaterih gumbov (Ustavi, Ponovno naloži, Nazaj, Naprej ...). Obstaja dodatek Classic Theme Restorer, ki doseže, da so nove različice Firefoxa videti kot stare. [21]

Trenutna različica[uredi | uredi kodo]

Najnovejša različica Mozilla Firefox 39.0 je izšla 2. julija 2015. Firefox 40 naj bi izšel 11. avgusta, in tako naprej, vsakih 6 tednov. [22]

Programska licenca[uredi | uredi kodo]

Program je odprtokoden. Razširjamo pa ga lahko pod pogoji treh licenc Mozilla Public License (MPL), GNU General Public License (GPL), and the GNU Lesser General Public License (LGPL). Fundacija Mozilla nam dovoljuje, da program prosto razširjamo, vidimo izvorno kodo in jo lahko spreminjamo.

Septembra 2006 je Mozilla Inc. ugotovila, da distribucija Debian GNU/Linux brez dovoljenja uporablja zaščitne znake Mozille Firefox za Debianu prilagojeno različico. Debian ni želel poglabljati težave, zato so njihov Firefox preimenovali v Iceweasel [23].

Širjenje Firefoxa[uredi | uredi kodo]

Graf nalaganj Firefoxa 1.x v milijonih
Število uporabnikov posameznega brskalnika.

Število uporabnikov[uredi | uredi kodo]

V aprilu 2014 je bil Firefox drugi najbolj priljubljen brskalnik.[24] Uporabljalo naj bi ga 20% vseh uporabnikov spleta, v Evropi pa nekaj več kot 30%. V Sloveniji je Firefox še vedno najpopularnejši brskalnik.

Uvajanje v poslovnem svetu[uredi | uredi kodo]

Program je dobro poznan spletnim stranem in aplikacijam. Od različice 1.0 naprej veliko spletnih strani priporoča uporabo Firefoxa. Z 30. marcem 2005, Google svojim uporabnikom svetuje Firefox za hitrejše iskanje. Google, Inc. Firefox priporoča tudi za njegovo storitev Blogger. 18. maja 2005 je eBay v svojo storitev Picture Manager dodal podporo za Firefox. V novi različici Internet Explorerja Google ni več privzeti brskalnik, zato je Google izdelal štiri razširitve za Firefox.

Po članku CDNET-a, približno 30.000 IBMovih službenih računalnikov že uporablja Firefox. IBM si prizadeva, da bi Firefox postal privzeti brskalnik na vseh nijihovih računalnikih. Decembra 2005 je Dell v Združenem kraljestvu začel tržiti računalnike s prednameščeno Mozillo Firefox.

Spletna brskalnika Netscape Browser 8 in Flock temeljita na Firefoxu.

Uvajanje v izobraževalnih ustanovah[uredi | uredi kodo]

Številne znane ameriške univerze imajo že nameščene Firefox na svojih računalnikih. Boston College med drugim priporoča vsem svojim študentom naj uporabljajo Firefox namesto Internet Explorerja, zaradi varnostnih lukenj v slednjem. Tudi v Sloveniji je Firefox vse bolj uveljavljen po šolah in drugih izobraževalnih ustanovah.

Prenosljive različice Mozille Firefox[uredi | uredi kodo]

Mozilla Firefox - Portable Edition (krajše Firefox Portable) je prenosljiva različica Mozille Firefox. Poganja se z USB ključa, iPoda, zunanjega trdega diska, CD-ja ...

Seznam prenosljivih različic Mozille Firefox:

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Mozilla Firefox je bil nagrajen s številnimi nagradami različnih vplivnih organizacij:

  • zmagovalec Webware 100, april 2008[25]
  • zmagovalec Webware 100, junij 2007[26]
  • PC World 100 Best Products of 2007, maj 2007[27]
  • PC Magazine Editors' Choice, oktober 2006[28]
  • CNET Editors' Choice, oktober 2006[29]
  • PC World's 100 Best Products of 2006, julij 2006[30]
  • PC Magazine Technical Excellence Award, Software and Development Tools category, januar 2006[31]
  • PC Magazine Best of the Year Award, december 2005[32]
  • PC Pro Real World Award (Mozilla Foundation), december 2005[33]
  • CNET Editors' Choice, november 2005[34]
  • UK Usability Professionals' Association Award Best Software Application 2005, november 2005[35]
  • Macworld Editor's Choice with a 4.5 Mice Rating, november 2005[36]
  • Softpedia User’s Choice Award, september 2005[37]
  • TUX 2005 Readers' Choice Award, september 2005[38]
  • PC World Product of the Year, junij 2005[39]
  • Forbes Best of the Web, maj 2005[40]
  • PC Magazine Editor’s Choice Award, maj 2005[41]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Prostovoljni razvijalci
  2. ^ Registracija imena pri United States Patent and Trademark Office
  3. ^ Hitrost brskalnikov
    Dodatki, ki porabijo veliko sistemskega pomnilnika
  4. ^ Podpora operacijskim sistemom
  5. ^ Vukicevic, Vladimir (2. junij 2006). "Gecko 1.9/Firefox 3 ("Gran Paradiso") Planning Meeting, Wednesday Jun 7, 11:00 am". Google Groups: mozilla.dev.planning. Pridobljeno dne 17. september 2006. 
  6. ^ Reimer, Jeremy (13. oktober 2006). "Firefox accepting feature suggestions for version 3". Arstechnica.com. Pridobljeno dne 5. februar 2007. 
  7. ^ 7,0 7,1 Mike Beltzner. "Firefox 3 Beta 1 now available for download". Mozilla Developer News. 
  8. ^ Rooney, Paula (26. februar 2008). "Firefox 3 beta 4 code freeze tonight, beta 5 release looks likely". ZDNet. Pridobljeno dne 29. februar 2008. 
  9. ^ 9,0 9,1 "Firefox 3 for developers". Mozilla Developer Center. 17. julij 2007. Pridobljeno dne 17. julij 2007. 
  10. ^ "Mozilla Cairo Vector Graphics". mozillaZine. 24. april 2005. Pridobljeno dne 24. januar 2007. 
  11. ^ "Gran Paradiso - System Requirements". mozilla.org. Pridobljeno dne 11. september 2007. 
  12. ^ CNET staff (12. december 2006). "Firefox 3 (Gran Paradiso) Alpha 1". ZDNet. Pridobljeno dne 5. februar 2007. 
  13. ^ "Mozilla Firefox 3.5 Release Notes". Pridobljeno dne 16. 7. 2015. 
  14. ^ "Firefox 3.6 in podpora v slovenščini!". 21. 1. 2010. Pridobljeno dne 16. 7. 2015. 
  15. ^ "Firefox 3.6 Release Notes". Pridobljeno dne 16. 7. 2015. 
  16. ^ "Firefox 4 Release Notes". Pridobljeno dne 16. 7. 2015. 
  17. ^ "Mozilla on Rapid Release of New Firefox Versions: "There Is No Free Lunch"". 26. 8. 2011. Pridobljeno dne 16. 7. 2015. 
  18. ^ "Firefox — Notes (29.0) — Mozilla". Pridobljeno dne 16. 7. 2015. 
  19. ^ "Predstavljamo najbolj prilagodljiv Firefox doslej z elegantno novo obliko". 29. 4. 2014. Pridobljeno dne 16. 7. 2015. 
  20. ^ "Kako posodobiti na novi Firefox Sync". Pridobljeno dne 16. 7. 2015. 
  21. ^ "Kako dosežete, da bo novi Firefox izgledal kot stari Firefox | Pomoč za Firefox". Pridobljeno dne 16. 7. 2015. 
  22. ^ "RapidRelease/Calendar - MozillaWiki". 
  23. ^ Debian: Paketa' firefox' in 'thunderbird' uporabljata zaščitne znake brez dovoljenja
  24. ^ "Najbolj uporabni brskalniki". 22. maj 2014. 
  25. ^ "Webware 100 Award Winner Firefox". Pridobljeno dne 25. april 2008. 
  26. ^ "Webware 100 Award Winner Firefox". Pridobljeno dne 10. junij 2007. 
  27. ^ "The 100 Best Products of 2007". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  28. ^ "Firefox 2.0 Review". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  29. ^ "Firefox 2 CNET Editor's Review". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  30. ^ "The 100 Best Products of 2006". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  31. ^ "Mozilla Firefox & Altiris SVS". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  32. ^ "Best of the Year, Software: Home, Firefox". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  33. ^ "PC Pro Awards 2005 - the winners". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  34. ^ "Firefox 1.5, CNET editors' review". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  35. ^ "First UK UPA Awards commend Firefox, Flickr, Google, Apple, John Lewis and BA". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  36. ^ "Web browser roundup". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  37. ^ "Firefox Receives Softpedia User’s Choice Award". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  38. ^ "UX 2005 Readers' Choice Award Winners Announced". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  39. ^ "The 100 Best Products of 2005". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  40. ^ "Best of the Web, BOW Directory, Look It Up, Web Browsers, Firefox". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 
  41. ^ "Firefox 1.0.3". Pridobljeno dne 22. oktober 2007. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Spletni viri
  • Mozilla Firefox. Angleška Wikipedija.[1]
  • The History of Mozilla Firefox: From Phoenix, to Firebird, to Firefox. Flexbeta. [2]
Knjige v angleščini

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu Mozilla Firefox so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki