Zemljin polmer: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +ktgr
dp+
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Zemlja_oblika.png|thumb|right|300px|Oblika Zemlje - pretirano]]

'''Zêmljin polmér''' (tudi '''~ pólmér''') (pogosta označba <math>r_{E}</math>) je [[razdalja]] od središča [[Zemlja|Zemlje]] do njene [[površina|površine]] na [[morska gladina|srednji morski gladini]]. Zemlja ni popolna [[krogla]] in je na obeh [[zemeljski tečaj|polih]] sploščena, ob [[ravnik]]u pa [[ekvatorska izboklina|izbočena]]. Njena pravilnejša oblika je znana kot [[sploščen sferoid|sploščen]] [[sferoid]] (oziroma sploščen rotacijski [[elipsoid]]). Njena še natančnejša oblika se imenuje [[geoid]]. Nekrogelna [[oblika Zemlje]] pomeni, da se njen polmer s krajem spreminja.
'''Zêmljin polmér''' (tudi '''~ pólmér''') (pogosta označba <math>r_{E}</math>) je [[razdalja]] od središča [[Zemlja|Zemlje]] do njene [[površina|površine]] na [[morska gladina|srednji morski gladini]]. Zemlja ni popolna [[krogla]] in je na obeh [[zemeljski tečaj|polih]] sploščena, ob [[ravnik]]u pa [[ekvatorska izboklina|izbočena]]. Njena pravilnejša oblika je znana kot [[sploščen sferoid|sploščen]] [[sferoid]] (oziroma sploščen rotacijski [[elipsoid]]). Njena še natančnejša oblika se imenuje [[geoid]]. Nekrogelna [[oblika Zemlje]] pomeni, da se njen polmer s krajem spreminja.


== Glavna polmera ==
<div style="float:right;margin:0 0 0 1em;width:300px;text-align:center;font-size:smaller">
[[Slika:Zemlja_oblika.png|300px|Oblika Zemlje - pretirano]]<br/>''Oblika Zemlje - pretirano''</div>


Glavna polmera nista odvisna od lege na Zemlji.
Zemljin ''ekvatorski polmer'' je razdalja od njenega središča do ravnika in znaša 6378,135 km.


Zemljin ''polarni polmer'', oziroma polmer ob [[poldnevnik]]u, je razdalja od njenega središča do [[Severni tečaj|Severnega]] ali [[Južni tečaj|Južnega tečaja]] in znaša 6356,75 [[kilometer|km]].
Zemljin ''ekvatorski polmer'' ''a'' je razdalja od njenega središča do ravnika in znaša 6378,137 km.


Zemljin ''polarni polmer'' ''b'', oziroma polmer ob [[poldnevnik]]u, je razdalja od njenega središča do [[Severni tečaj|Severnega]] ali [[Južni tečaj|Južnega tečaja]] in znaša 6356,7523 [[kilometer|km]].
Zemljin ''kvadratično srednji polmer'' je 6372,795477598 km: <!-- Glej [[:en:Earth_radius#Quadratic_mean_radius:__Qr]] -->


== Srednji polmeri ==
: <math>Q_r = \sqrt{\frac{3a^2 + b^2}{4}}</math>

Zemljin ''kvadratično srednji polmer'' je 6372,79747760 km: <!-- Glej [[:en:Earth_radius#Quadratic_mean_radius:__Qr]] -->

: <math> Q_{r} = \sqrt{\frac{3a^2 + b^2}{4}} \!\, </math>


Zemljin ''srednji polmer'' je 6371,005076123 km. To je srednja vrednost vseh razdalj [[točka|točk]] na Zemljini površini. Srednji polmer lahko zapišemo kot:
Zemljin ''srednji polmer'' je 6371,005076123 km. To je srednja vrednost vseh razdalj [[točka|točk]] na Zemljini površini. Srednji polmer lahko zapišemo kot:


: <math>r = \sqrt{\frac{a^2+\frac{ab^2}{\sqrt{a^2-b^2}}\ln{(\frac{a+\sqrt{a^2-b^2}}b)}}{2}}= \sqrt{\frac{S}{4\pi}}</math>
: <math> S_{r} = \sqrt{\frac{a^2+\frac{ab^2}{\sqrt{a^2-b^2}}\ln{(\frac{a+\sqrt{a^2-b^2}}b)}}{2}}= \sqrt{\frac{S}{4\pi}} \!\, , </math>


kjer je ''S'' površina Zemlje. To bi bil polmer domnevne popolne krogle z enako površino kot Zemlja.
kjer je ''S'' površina Zemlje. To bi bil polmer domnevne popolne krogle z enako površino kot Zemlja.


Zemljin ''volumetrični polmer'' je 6371,0008 km. To je polmer krogle z enako [[prostornina|prostornino]]:
Včasih uporabljajo '''Zemljin polmer''' kot [[enota|enoto]] za [[dolžina|dolžino]]. Še posebej v [[astronomija|astronomiji]] in [[geologija|geologiji]] in ga označujejo z ''r''<sub>Z</sub> (v tujih virih z ''R''<sub>E</sub>). Tako je na primer [[astronomska enota]], razdalja do [[Sonce|Sonca]], enaka 23.480 ''r''<sub>Z</sub>, srednja razdalja do [[Luna|Lune]] 60 ''r''<sub>Z</sub> in razmerje njunih velikosti ''r''<sub>Z</sub>/''r''<sub>L</sub>=16,7.

: <math> V_{r} = \sqrt[3]{a^{2}b} \!\, . </math>

Zemljin ''poldnevniški srednji polmer'' je 6367,4491 km. To je polmer pri iskanju obsega elipse. Predstavlja srednjo vrednost ''M'':

: <math> M_{r}=\frac{2}{\pi}\int_{0}^{90^\circ}\!M(\phi)\,d\phi\;\approx\left[\frac{a^{1,5}+b^{1,5}}{2}\right]^{1/1,5} \!\, . </math>

Včasih uporabljajo '''Zemljin polmer''' kot [[enota|enoto]] za [[dolžina|dolžino]]. Še posebej v [[astronomija|astronomiji]] in [[geologija|geologiji]] in ga označujejo z ''r''<sub>Z</sub> ali z <math>r_\oplus</math> (v tujih virih z ''R''<sub>E</sub>). Tako je na primer [[astronomska enota]], razdalja do [[Sonce|Sonca]], enaka 23.480 ''r''<sub>Z</sub>, srednja razdalja do [[Luna|Lune]] 60 ''r''<sub>Z</sub> in razmerje njunih velikosti ''r''<sub>Z</sub>/''r''<sub>L</sub>=16,7.


== Polmer na dani zemljepisni širini ==
== Polmer na dani zemljepisni širini ==

Redakcija: 22:29, 9. april 2008

Oblika Zemlje - pretirano

Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogosta označba ) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini. Zemlja ni popolna krogla in je na obeh polih sploščena, ob ravniku pa izbočena. Njena pravilnejša oblika je znana kot sploščen sferoid (oziroma sploščen rotacijski elipsoid). Njena še natančnejša oblika se imenuje geoid. Nekrogelna oblika Zemlje pomeni, da se njen polmer s krajem spreminja.

Glavna polmera

Glavna polmera nista odvisna od lege na Zemlji.

Zemljin ekvatorski polmer a je razdalja od njenega središča do ravnika in znaša 6378,137 km.

Zemljin polarni polmer b, oziroma polmer ob poldnevniku, je razdalja od njenega središča do Severnega ali Južnega tečaja in znaša 6356,7523 km.

Srednji polmeri

Zemljin kvadratično srednji polmer je 6372,79747760 km:

Zemljin srednji polmer je 6371,005076123 km. To je srednja vrednost vseh razdalj točk na Zemljini površini. Srednji polmer lahko zapišemo kot:

kjer je S površina Zemlje. To bi bil polmer domnevne popolne krogle z enako površino kot Zemlja.

Zemljin volumetrični polmer je 6371,0008 km. To je polmer krogle z enako prostornino:

Zemljin poldnevniški srednji polmer je 6367,4491 km. To je polmer pri iskanju obsega elipse. Predstavlja srednjo vrednost M:

Včasih uporabljajo Zemljin polmer kot enoto za dolžino. Še posebej v astronomiji in geologiji in ga označujejo z rZ ali z (v tujih virih z RE). Tako je na primer astronomska enota, razdalja do Sonca, enaka 23.480 rZ, srednja razdalja do Lune 60 rZ in razmerje njunih velikosti rZ/rL=16,7.

Polmer na dani zemljepisni širini

Zemljin polmer na dani geocentrični zemljepisni širini () je:

(širina je na severnem tečaju, 0 na ekvatorju in na južnem tečaju).

Premer Zemlje je izračunal Eratosten okoli leta 240 pr. n. št. Njegovo vrednost je uporabljal tudi Posidonij okoli sto let kasneje, in jo tudi sam izračunal na podoben način. Al-Biruni je izračunal Zemljin polmer in dobil vrednost 6339,6 km. Njegovo vrednost so navajali na zahodu še v 16. stoletju.

Glej tudi