Niko Grafenauer: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:46, 5. marec 2008

Niko Grafenauer, slovenski pesnik, kritik, esejist, literarni zgodovinar in prevajalec * 5. december 1940, Ljubljana, Slovenija.

Življenje

Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani, je zadnji, sedmi otrok v veliki družini. Družinskega življenja sploh ni imel priložnosti okusiti, saj mu je teden dni po porodu umrla mama, leto in pol kasneje pa še oče. Družina se je zaradi hudega pomanjkanja med vojno razkropila po svetu, po vojni pa so se starejši otroci zaposlili, mlajši so še obiskovali osnovno šolo.

Otroška leta je preživel s svojo starejšo sestro v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Ko je prilezel iz otroških let, se je odpravil v Ljubljano v internate. Ker se ni nikjer prav našel in ker nikjer ni bilo pravega zavetja, se je v njem začela prebujati mešanica individualizma in neustavljive potrebe po tovarišiji, po skupnosti ter medsebojni zavezanosti. Zadnja dva razreda nižje gimnazije je opravil v Cerknici. Živel je s sestro in njenim možem v šoli in tako imel neomejen dostop do knjižnice. Sicer je bilo njegovo branje res še pubertetniško, ga je pa že začela pritegovati poezija. Zgledoval se je po Prešernu, Jenku, Župančiču, Murnu, še posebej pa ga je navdušil Kosovel.

Maturo je opravil leta 1960 na učiteljišču, naprej pa se je vpisal na oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti ter tam tudi diplomiral leta 1969.

Osebno liriko je začel objavljati v mentorski reviji ''Mlada pota'' leta 1956, prvo zbirko ''Večer pred praznikom'' pa je izdal leta 1962. V študentskih letih je bil urednik kulturne rubrike pri ''Tribuni''. Poleg tega je bil tudi urednik za književno kritiko pri ''Sodobnosti''. Po letu 1964 je postal sourednik ter za nekaj časa tudi glavni in odgovorni urednik ''Problemov''.

Leta 1965 si je pridobil status svobodnega književnika in v njem vztrajal do leta 1973, takrat pa je stopil v službo kot urednik knjig za otroke pri Mladinski knjigi.

Je soustanovitelj, urednik in gonilna sila slavnega slovenskega mesečnika ''Nova revija'', ki je bila ustanovljena leta 1982 in predstavlja stremljenja slovenske razumniške desne politične opcije. Poleg Grafenauerja so ustanovno listino podpisali še Tine Hribar, Andrej Inkret, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak in Dimitrij Rupel.

Poleg pesnjenja tudi prevaja iz nemščine. Piše tudi eseje in študije o slovenskem pesništvu. Uredil je antologijo jugoslovanskih mladinskih pesmi, ki jih je izdal v knjigi Sončnica na rami.

Za svoje delo v poeziji in prevajanju je dobil več nagrad: Nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado leta 1980, Jenkovo je dobil kar dvakrat, v letih 1986 in 1999. Poleg teh je dobil leta 1996 Sovretovo nagrado in leta 1997 še Prešernovo nagrado.

Niko Grafenauer je predstavnik hermetičnega simbolnega gibanja, skrajnega modernizma.

duhovitost oziroma humor je tisti, ki vsebini doda igrivost, ki otroka pritegne ter ga vključi v čutno-predstavno igro. Izpeljan pa je iz nenavadnih besednih zvez ter pretiravanj.
tretje področje, ki pa ni tako zelo pogosto, je fantastika. Uporablja jo v kasnejših zbirkah, še vedno pa jo izpeljuje iz realnega sveta, ki obdaja otroke. Temu svetu dodaja neresnične sestavke, ki otroku prikažejo nek odklon iterarnega besedila. RO JE DA JE Gay !*?=

Na podlagi opaznosti svoje prve zbirke, se Grafenauer povezuje s slovensko literarno tradicijo, zlasti z Levstikom in Župančičem.

Mladinska in nemladinska poezija sta tudi drugače povezani. V prvi fazi, ki se začne s Pedenjpedom, je funkcijsko še utemeljena kot nasprotje krizi, ki je nastopila s Stisko jezika. Kasneje pa se mladinska poezija postopoma zbliža z nemladinsko, kar je najbolj opazno v Skrivnostih. S to zbirko se mladinska poezija približa nemladinski tematsko, viden premik v tej smeri pa se pokaže že z zbirko Nebotičniki, sedite. Kljub očitni povezanosti mladinske in nemladinske poezije pa je pesnik očitno upošteval posebnosti mladinske poezije, saj je celo v Skrivnostih bralčevo razvitost upošteval, ne da bi pri tem zašel v hoteno pootročenje pesmi ali v pesniški hermetizem.

Bibliografija

Pesniške zbirke za odrasle

Večer pred praznikom (1962)
Stiska jezika (1965)
Štukature (1975)
Palimpsesti (1984)
Izbrisi (1989)
Odtisi (1999)

Pesmi za otroke in mladino

Pedenjped (1966)
Živali na dvorišču (1970)
Živali v gozdu (1970)
Živali na polju (1970)
Domače živali (1970)
Kaj je na koncu sveta (1973)
Sredi polja rdeči mak (1974)
Kadar boben ropota (1974)
Avtozaver (1976)
Abeceda (1977)
Zmajček razgrajaček (1978)
Kaj ima sonce najraje (1979)
Nebotičniki, sedite (1981)
Lokomotiva, lokomotiva (1981)
Skrivnosti (1983)
Stara Ljubljana (1983)
Kam pelje vlak (1983)
Možbeseda Pedenjped (1994)

Mladinska proza

Majhnica (1987)
Majhnica in Katrca Škrateljca (1987)
Mahajana in druge pravljice o Majhnici (1990)

Študiji in eseji

Kritika in poetika (1974)
Izročenost pesmi (1982)
Tretja beseda (1991)

Prevodi

V nemščino ga prevaja avstrijski pisatelj in pesnik Janko Ferk. Tako je izšla zbirka Eingewebte spur v založbi Edition Atelier (Wien/Dunaj 2003), poleg tega posamezne pesmi v raznih časopisih in revijah ter na www.lyrikline.de.

Viri

Niko Grafenauer. (2006). Skrivnosti. Prenovljena izdaja. Ljubljana: Nova revija
Leksikon Slovenska književnost. (1982). Ljubljana: Cankarjeva Založba
Igor Saksida. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Založba obzorja Maribor
Boris Paternu. (1999). Od ekspresionizma do postmoderne. Ljubljana: Slovenska matica
T. Hkavc. (1993). Diplomsko delo. Pesništvo za otroke in mladino Nika Grafenauerja (motivno-tematski vidik)
A. Čelik. (1999). Diplomsko delo. Pesništvo Nika Grafenauerja (motivno-tematski vidik, doživljajska zahtevnost)

Glej tudi

Zunanje povezave

www.lyrikline.de

@@ Vrstica 25: / Vrstica 25: @@
 Niko Grafenauer je predstavnik hermetičnega simbolnega gibanja, skrajnega [[modernizem|modernizma]].
-* [[duhovitost]] oziroma [[humor]] je tisti, ki vsebini doda igrivost, ki otroka pritegne ter ga vključi v ''čutno-predstavno'' igro. Izpeljan pa je iz nenavadnih besednih zvez ter pretiravanj.
+* [[duhovitost]] oziroma [[humor]] je tisti, ki vsebini doda igrivost, ki otroka pritegne ter ga vključi v čutno-predstavno igro. Izpeljan pa je iz nenavadnih besednih zvez ter pretiravanj.
 * tretje področje, ki pa ni tako zelo pogosto, je [[fantastika]]. Uporablja jo v kasnejših zbirkah, še vedno pa jo izpeljuje iz realnega sveta, ki obdaja otroke. Temu svetu dodaja neresnične sestavke, ki otroku prikažejo nek odklon iterarnega besedila. RO JE DA JE Gay !*?=
@@ Vrstica 31: / Vrstica 31: @@
 Mladinska in nemladinska poezija sta tudi drugače povezani.
-V ''prvi fazi'', ki se začne s Pedenjpedom, je funkcijsko še utemeljena kot nasprotje krizi, ki je nastopila s [[Stiska jezika|Stisko jezika]]. Kasneje pa se mladinska poezija postopoma zbliža z nemladinsko, kar je najbolj opazno v [[Skrivnosti|Skrivnostih]]. S to zbirko se mladinska poezija približa nemladinski [[tematika|tematsko]], viden premik v tej smeri pa se pokaže  že z zbirko [[Nebotičniki, sedite|Nebotičniki, sedite]].
+V prvi fazi, ki se začne s [[''Pedenjped|Pedenjpedom'']], je funkcijsko še utemeljena kot nasprotje krizi, ki je nastopila s [[Stiska jezika|Stisko jezika]]. Kasneje pa se mladinska poezija postopoma zbliža z nemladinsko, kar je najbolj opazno v [[Skrivnosti|Skrivnostih]]. S to zbirko se mladinska poezija približa nemladinski [[tematika|tematsko]], viden premik v tej smeri pa se pokaže  že z zbirko [[Nebotičniki, sedite|Nebotičniki, sedite]].
 Kljub očitni povezanosti mladinske in nemladinske poezije pa je pesnik očitno upošteval posebnosti mladinske poezije, saj je celo v [[Skrivnosti|Skrivnostih]] bralčevo razvitost upošteval, ne da bi pri tem zašel v hoteno pootročenje pesmi ali v pesniški [[hermetizem|hermetizem]].