Omiš: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 15:20, 22. januar 2008

Koordinati: 43°26′50″N, 16°41′30″E

Omiš, (italijansko Almissa), je staro mesto, občina in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji, Hrvaška.

Lega

Omiš leži v srcu Dalmacije na levi obali ob izlivu reke Cetine v morje, 21 km jugovzhodno od Splita, pod mogočnimi apnenčnimi stenami Omaške Dinare. Stari in novi del naselja sta ločena. Stari del mesta pod golimi strmimi stenami je mesto ozkih ulic z majhnimi trgi. Zahodno je okoli 1 km dolga peščena plaža in pred njo široka plitvina z nanosi reke Cetine.

Pristanišče v katerem stoji svetilnik je zelo izpostavljeno močni burji, ki piha iz različnih smeri. Precejšne valove po povzročajo tudi južni vetrovi. Globina morja ob kolenastem pomolu dolgem 50 m je do 3 m.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu pomola oddaja svetlobni signal : BZ Bl 3s. Podračje vidljivosti belih oziroma zelenih bliskov je potrebno razbrati iz pomorske karte.

Prebivalstvo

Pri zadnjem popisu leta 2001 je v občini v štirih naseljih : Borak, Stanići, Nemira in Ravnice živelo 15800 prebivalcev.

Zgodovina

trdnjava Fortica nad starim mestnim jedrom

Področje na katerem se razprostira današnji Omiš je bilo poseljeno že v rimski dobi, ko se je takratno naselje imenovalo Oneum. V srednjem veku postane Omiš z obzidjem utrjeno mesto. V 12. in 13. stoletju mestu vladajo knezi Kačići, v 14. stoletju pa knezi Šubići. Do leta 1444, ko pride mesto v Beneško last, se je izmenjalo še več drugih lastnikov. Omiš je v tem obdobju slovel kot znano gusarsko oporišče.

Iz srednjega veka so se do danes ohranili : južna mestna vrata z delom obzidja, jugozahodni štirikotni obrambni stolp imenovan na Fošalu in impozantne ruševine trdnjave Starigrad, imenovane tudi Fortica na 311 m visoki skalni polci nad mestom.

Iz 16. stoletja je v mestu več baročnih zgradb, med njimi cerkev sv. Duha, župnijska cerkev sv. Mihovila iz 1629 z bogato notranjo opremo in frančiškanski samostan. Mesto se ponaša tudi muzejsko zbirko shranjeno v lepi renesančni hiši.

Na desnem bregu Cetine, na ledini Priko stoji predromanska cerkvica sv. Peter postavljena v 10. stoletju, ki je ena najzanimivejših cerkvic iz tega obdobja v Dalmaciji in se omenja v starih listinah hrvaških vladarjev v 10. in 11. stoletju.

Gospodarstvo

Prebivalci Omiša se ukvarjajo s poljedelstvom in ribolovm. Zaposleni pa so tudi v tekstilni industriji in industriji predelave hrane, ter turizmu.

Znane osebe

V Omišu se je rodilo več znanih hrvaških umetnikov :

Josip Papučić, pesnik
Vatroslav Mimica, režiser, filmski scenarist in producent
Jure Kaštelan, pesnik in akademik
Milovan Stanič, slikar

Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 6: / Vrstica 6: @@
 Omiš leži v srcu [[Dalmacija|Dalmacije]] na levi obali ob izlivu [[reka|reke]] [[Cetina|Cetine]] v [[morje]], 21 [[km]] [[jug|jugovzhodno]] od [[Split]]a, pod mogočnimi [[apnenec|apnenčnimi]] stenami ''Omaške Dinare''. Stari in novi del naselja sta ločena. Stari del mesta pod golimi strmimi stenami je mesto ozkih ulic z majhnimi trgi. Zahodno je okoli 1 km dolga peščena [[plaža]] in pred njo široka plitvina z nanosi reke Cetine.
-Pristanišče v katerem stoji [[svetilnik]] je zelo izpostavljeno močni [[burja|burji]], ki piha iz različnih smeri. Precejšne valove po povzročajo tudi južni [[veter|vetrovi]]. Globina morja ob kolenastem pomolu dolgem 50 m je do 3 [[m]].
+Pristanišče v katerem stoji [[svetilnik]] je zelo izpostavljeno močni [[burja|burji]], ki piha iz različnih smeri. Precejšne valove po povzročajo tudi južni [[veter|vetrovi]]. Globina morja ob kolenastem [[pomol]]u dolgem 50 m je do 3 [[m]].
 Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji na koncu pomola oddaja svetlobni signal : BZ Bl 3s. Podračje vidljivosti belih oziroma zelenih bliskov je potrebno razbrati iz pomorske karte.