Abul Vefa: Razlika med redakcijama
m dp/+p |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa''', [[Arabci|arabski]] [[matematik]] in [[astronom]], * [[10. junij]] [[940]], [[Buzjan]], [[pokrajina]] [[Korasan]], (danes [[Iran]]), † [[1. julij]] [[998]], [[Bagdad]], [[Irak]]. |
'''Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa''', [[Arabci|arabski]] [[matematik]] in [[astronom]], * [[10. junij]] [[940]], [[Buzjan]], [[pokrajina]] [[Korasan]], (danes [[Iran]]), † [[1. julij]] [[998]], [[Bagdad]], [[Irak]]. |
||
Bil je eden izmed največjih znanstvenikov svojega časa. Smatrajo ga za največjega [[islam|muslimanskega]] astronoma in matematika. Živel je v [[Perzija|perzijski]] pokrajini Korasan, pozneje pa v Bagdadu, kjer je delal na [[observatorij]]u. Tam je zgradil prvi zidni [[kvadrant]] za opazovanje [[lega|položajev]] [[planet]]ov in [[zvezda|zvezd]]. Prevajal in tolmačil je dela grških matematikov. V [[arabščina|arabščino]] je prevedel [[Diofant]]ova dela (''[[ |
Bil je eden izmed največjih znanstvenikov svojega časa. Smatrajo ga za največjega [[islam|muslimanskega]] astronoma in matematika. Živel je v [[Perzija|perzijski]] pokrajini Korasan, pozneje pa v Bagdadu, kjer je delal na [[observatorij]]u. Tam je zgradil prvi zidni [[kvadrant]] za opazovanje [[lega|položajev]] [[planet]]ov in [[zvezda|zvezd]]. Prevajal in tolmačil je dela grških matematikov. V [[arabščina|arabščino]] je prevedel [[Diofant]]ova dela (''[[Arithmetica|Aritmetika]]''). Prevajal pa je tudi [[Evklid]]a in se ukvarjal z [[al-Hvarizmi]]jevim delom. Poskušal je ponovno prevesti [[Ptolemej]]ev astronomski zbornik ''[[Almagest]]'', ki ga je pred njim neuspešno prevedel al-Rašidov vezir. Od njegovih ohranjenih del je najpomembnejše ''al-Kitab al-kamil ali al-Magirti''. Napisal je tudi deli ''Priročnik aritmetike za pisarje in poslovneže'', (''Kitab fima yahtaj ilayh al-kuttab wa al-ummal min `ilm al-hisab'', (''Book on What Is Necessary from the Science of Arithmetic for Scribes and Businessmen'')) in ''Priročnik geometrijskih konstrukcij za obrtnike'' (''Kitab fima yahtaj ilayh al-sani 'min al-a'mal al-Handasiyha'', (''Book on What Is Necessary from Geometric Construction for the Artisan'')). |
||
Prvi je izpeljal in pokazal splošni [[sinus]]ni [[sinusni izrek|izrek]] za poševnokotni trikotnik v [[sferna trigonometrija|sferni trigonometriji]]: |
Prvi je izpeljal in pokazal splošni [[sinus]]ni [[sinusni izrek|izrek]] za poševnokotni trikotnik v [[sferna trigonometrija|sferni trigonometriji]]: |
||
Redakcija: 00:56, 19. januar 2008
Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa, arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.
Bil je eden izmed največjih znanstvenikov svojega časa. Smatrajo ga za največjega muslimanskega astronoma in matematika. Živel je v perzijski pokrajini Korasan, pozneje pa v Bagdadu, kjer je delal na observatoriju. Tam je zgradil prvi zidni kvadrant za opazovanje položajev planetov in zvezd. Prevajal in tolmačil je dela grških matematikov. V arabščino je prevedel Diofantova dela (Aritmetika). Prevajal pa je tudi Evklida in se ukvarjal z al-Hvarizmijevim delom. Poskušal je ponovno prevesti Ptolemejev astronomski zbornik Almagest, ki ga je pred njim neuspešno prevedel al-Rašidov vezir. Od njegovih ohranjenih del je najpomembnejše al-Kitab al-kamil ali al-Magirti. Napisal je tudi deli Priročnik aritmetike za pisarje in poslovneže, (Kitab fima yahtaj ilayh al-kuttab wa al-ummal min `ilm al-hisab, (Book on What Is Necessary from the Science of Arithmetic for Scribes and Businessmen)) in Priročnik geometrijskih konstrukcij za obrtnike (Kitab fima yahtaj ilayh al-sani 'min al-a'mal al-Handasiyha, (Book on What Is Necessary from Geometric Construction for the Artisan)).
Prvi je izpeljal in pokazal splošni sinusni izrek za poševnokotni trikotnik v sferni trigonometriji:
Za njim ga je uporabljal tudi Nasir at-Tusi. V ravninski trigonometriji ga je malo kasneje izpeljal ibn Irak. Abul Vefa je izračunal tabele tangensov in (kotangensov) kotov z razmikom 15', katerih vrednosti so bile pravilne na 8 decimalnih mest. Tangens je imenoval senca. Izračunal pa je tudi tabele sinusov kotov z razmikom 10' in natančnostjo 1/12960000. Pri tem je izdelal novo metodo za računanje tabel sinusov. Verjetno po zgledu al-Hasiba je vpeljal ekvivalenta za sekans in kosekans, izvedel je mnoge geometrijske konstrukcije s šestilom z določeno stalno razprtino. Za svojo teorijo gibanja Lune je uporabil funkciji tangensa in kotangensa. Nadaljeval je tudi grško proučevanje kubičnih in bikvadratnih enačb. Natančno je opisal računanje z ulomki in uporabljal je že pravi sistem z mestno vrednostjo. Odkril je nepravilnost Luninega gibanja, pozneje imenovano variacija, ki ima vrednost:
kjer je L srednja longituda Sonca. Ta pojav je pozneje raziskoval tudi de Brahe. Možno je tudi kot navajajo nekateri, da Abul Vefa tega pojava ni odkril.