Veliki povodni konj: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Thijs!bot (pogovor | prispevki)
m robot Odstranjevanje: ug:سۇ ئېتى Spreminjanje: eu:Hipopotamo
Cecil (pogovor | prispevki)
Vrstica 34: Vrstica 34:
*[http://www.awf.org/wildlives/140 Hippos: Wildlife summary from the African Wildlife Foundation]
*[http://www.awf.org/wildlives/140 Hippos: Wildlife summary from the African Wildlife Foundation]
*[http://www.iucn.org/themes/ssc/sgs/pphsg/APchap3-1.htm IUCN Pigs, Peccaries and Hippopotamus Specialist group]
*[http://www.iucn.org/themes/ssc/sgs/pphsg/APchap3-1.htm IUCN Pigs, Peccaries and Hippopotamus Specialist group]
*[http://www.reisbegeleider.com/cpg145/thumbnails.php?album=247 Pictures of the Hippopotamus]


[[Kategorija:Favna Afrike]]
[[Kategorija:Favna Afrike]]

Redakcija: 17:55, 1. oktober 2007

Veliki povodni konj

Trop povodnih konjev, dolina reke Luangwa, Zambija
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Nadred: Cetartiodactyla
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina: Hippopotamidae (povodni konji)
Rod: Hippopotamus
Vrsta: H. amphibius
Znanstveno ime
Hippopotamus amphibius
Linnaeus, 1758

Veliki povodni konj ali nilski povodni konj, z znanstvenim imenom Hippopotamus amphibius (iz grškega ‘ιπποπόταμος - hippopotamos, hippos pomeni »konj« in potamos pomeni »reka«) je velik, rastlinojedi afriški sesalec, ena od le dveh še danes živečih in treh ali štirih recentno izumrlih vrst v družini povodnih konjev Hippopotamidae.

Značilnosti

Povodni konji imajo močno valjasto telo in orjaško glavo. Večino dneva preživijo napol potopljeni v vodi. Dolgi so okrog 4,5 m in tehtajo od dve do tri tone. Na dan pojedo do 40 kilogramov hrane. Živijo približno 50 let. V koži imajo številne žleze, ki jih varujejo pred škodljivimi vplivi ultravijoličnih žarkov.

Razširjenost

Razširjenost velikega povodnega konja

Pred zadnjo poledenitvijo je povodni konj živel po vsej Severni Afriki in Evropi,[1] in lahko, če voda pozimi ne zmrzne, živi tudi v hladnejšem podnebju. Vrsta je v zgodovinskih časih živela tudi v Nilskem območju Egipta, vendar je bila do danes izkoreninjena. Po pripovedovanju Plinija Starejšega je bilo najboljše mesto v Egiptu za lov na to žival v nome Saite (Naravna zgodovina 28.121); žival je bilo vzdolž rokava Damietta mogoče najti še tudi po arabskem zavojevanju leta 639. Kostne ostanke povodnih konj, stare okrog 180.000 let, so našli celo na Malti, pri Għar Dalam (Votlini teme). Veliki povodni konji še vedno živijo v rekah in jezerih Ugande, Sudana, Kenije, severa Demokratične republike Kongo in Etiopije, zahoda Gambije kot tudi v Južni Afriki (Bocvana, Republika Južna Afrika, Zimbabve, Zambija). Ločena populacija živi v Tanzaniji in Mozambiku.

Zunanje povezave

v angleščini
  1. [1]