Portal:Znanost/članek
| “ | Iz dneva v dan sem se spraševal kaj je to elektrika, vendar nisem našel odgovora ... in še vedno si postavljam to vprašanje. | ” |
— Nikola Tesla [níkola têsla] (srbsko Никола Тесла), srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo, danes Hrvaška, † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Nikola je bil sin Ličana Milutina Tesle in Georgine-Đuke Mandić iz znane liške družine.
Tesla je v svojem življenju patentiral več kot 700 patentov. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je zgradil leta 1882 in deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka. Čeprav večina njegovih patentov pokriva področje elektrike, pa je deloval tudi na mnogih drugih. Teslina znamenita izuma sta tudi Teslino navitje in turbina brez lopatic.
V starejšem obdobju je začel raziskovati teoretična vprašanja o spreminjanju prostora in časa s pomočjo električnih in magnetnih pojavov. Teslo je prevzela misel o svetlobi kot o vzajemni pojavnosti delcev in valovanja, ki jo je prevzela tudi kvantna fizika. Teslovi predlogi so izgledali kot da bi izhajali neposredno iz znanstvenofantastičnega sveta antigravitacijskih zračnih plovil, teleportacije in časovnega potovanja. Verjetno je bil najbolj čuden izum, ki ga je Tesla kdaj predlagal, naprava za »miselno fotografijo«. Razpravljal je o tem, da bi bilo moč električno sled nastale misli, ki tvori odgovarjajočo sliko v očesni mrežnici, prek živčnega prenosa prebrati in posneti s takšno napravo. Shranjene podatke bi bilo moč obdelati prek umetnega optičnega živca in jih predvajati kot vidne vzorce na zaslonu. Drug Teslov teoretični izum je Teslova leteča naprava, ki za svoje delovanje ne bi potrebovala motorja in kril. Po njem se imenuje izpeljana enota za gostoto magnetnega polja tesla.
Ameriška revija Life ga je uvrstila med 100 najpomembnejših ljudi v zadnjih 1.000 letih. V omenjeni reviji so ga označili, kot enega najdaljnovidnejših izumiteljev sodobne dobe. Njegovi prispevki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta.
Po njem se imenuje sestavljena enota za gostoto magnetnega polja tesla. Enoto so imenovali leta 1960 na 11. generalni konferenci za uteži in mere (Conférence Générale des Poids et Mesures) v Parizu.