Portal:Literatura/Izbrani pojmi/34. teden 2010
Egipčanska književnost je nastala v obdobju Starega Egipta (okoli leta 3000 pr. n. št.) in se razvijala do prihoda Aleksandra Velikega (332 pr. n. št.), ko je postala sestvani del henelistične kulture. Kot večina književnosti najstarejših obdobij je tudi ta zelo religioznega in mitološkega značaja.
Egipčansko književnost je lahko razdelimo na poezijo in prozo. Razvite dramatike še ni bilo. Z književnostjo so se lahko ukvarjali predvsem vladajoči sloji in pisarji. Besedila iz Starega Egipta so raziskovalcem postala dostopna šele v 19. stoletju, ko je francoski arheolog Champollion razvozlal pisavo hieroglifov. V mitih so pogosti opisi potovanj v onostranstvo ter prošnje in nasveti za posmrtno življenje, zato ni nič nenavadnega, da so večino besedil odkrili v grobnicah in piramidah. Izmed knjig je najbolj pomembna in razširjena Egipčanska knjiga mrtvih. Veliko je verskih himn, ki so posvečene egipčanskemu bogu Amonu. Pesem nosačev žita spada med prve socialne pesmi. Govori o naporih in težkem in smrtno nevarnem delu kmečkih in pristaniških delavcev.