Pojdi na vsebino

Porfirija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Porfirija
Specialnosthematologija, nevrologija, dermatologija uredi v wikpodatkih
Pogostost0,005%
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10E80.0-E80.2
MKB-9277.1
MedlinePlus001208
MeSHC17.800.849.617

Porfiríja je dedna ali pridobljena motnja v presnovi porfirina z nenormalno zvečano tvorbo in izločanjem porfirinov oziroma njihovih predstopenj (prekurzorjev) in njihova zvišana koncentracija v krvi. Klinično se izražajo bodisi kot nevrološki zapleti bodisi kot kožna bolezen (lahko oboje skupaj).[1]

Genetsko ozadje

[uredi | uredi kodo]

Z genetskega vidika so porfirije posledice mutacij genov, ki nosijo zapis za encime, vključene v biosintetsko pot hema od glicina do porfirinov. Bolezen se deduje avtosomno recesivno, kar pomeni, da je navadno za izražanje bolezni potrebno, da imata oba starša vsaj en okvarjen alel, osebe z enim okvarjenim alelom pa so prenašalci in se bolezen pri njih klinično ne izrazi. Incidenca bolezni je od 1 na 500 do 1 na 50.000 ljudi po svetu,[2] v ZDA 1 na 25.000 ljudi[1].

Porfirije lahko povzročijo tudi določeni prehrambeni ali okoljski dejavniki, npr. zastrupitev z živim srebrom (Hg) ali arzenom (As).[3]

Klinični simptomi in znaki

[uredi | uredi kodo]

Ne glede na vzrok se določeni porfirini ali njihovi prekurzorji kopičijo v eritrocitih, telesnih tekočinah in jetrih. Glede na prevladujoče simptome lahko porfirije v splošnem razdelimo na akutne (nevrovisceralne) porfirije, ki se kažejo kot bolečina v trebuhu, nevropatija, avtonomno neravnovesje in psihoza, ter kožne porfirije, ki se kažejo kot lezije na koži zaradi občutljivosti na sončno svetlobo.[1]

Najpogostejši tip porfirije je akutna intermitentna porfirija, ki se kaže z napadi bolečin v trebuhu, gastrointestinalno disfunkcijo, nevrološkimi motnjami in zvečano količino δ-aminolevulinske kisline v urinu. Ena od znanih osebnosti, ki je verjetno bolehala za omenjenim tipom porfirije, je bil angleški kralj Jurij III. Angleški.[4]

Redki tip porfirije je kopičenje uroporfirinogena I, nenormalnega izomera protoporfirina, kar se kaže kot rdeče obarvan urin, anemija zaradi nezadostne sinteze hemoglobina, fluorescenca zob pod UV-svetlobo ter nenormalna občutljivost kože na sončno svetlobo.[4] Glede na znake podobnih tipov bolezni so mnogi avtorji v svojih znanstvenih publikacijah povezali porfirijo z nastankom legend o vampirjih.[5]

Simptome večine tipov porfirij se lahko nadzoruje s spremembo prehrane (bogate z ogljikovimi hidrati) ali aplikacije hema oz. njegovih derivatov.

Etimologija in zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Izraz porfirija izhaja iz grške besede starogrško πορφύρα: porphyra, kar pomeni vijolično barvilo. Verjetno se nanaša na vijolično obarvanje iztrebka (fecesa) in seča (urina) med napadi.[6]

Čeprav se izvorni opis bolezni pripisuje Hipokratu, je na biokemijski ravni bolezen prvi pojasnil Felix Hoppe-Seyler leta 1874,[7] opisal pa jo je danski zdravnik Barend Stokvis leta 1889[8].

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Kanwar, V.S. s sod. (2010). "Porphyria, Cutaneous". eMedicine. Pridobljeno 2011-03-12.
  2. ↑ "Porphyria". Genetics Home Reference, 2009. Pridobljeno 2011-03-12.
  3. ↑ Woods, J.S. (1995). "Porphyrin metabolism as indicator of metal exposure and toxicity". V: Toxicology of metals, biochemical aspects, vol. 115 (str. 19-52); urednika Goyer R.A. in Cherian M.G. Berlin: Springer.
  4. 1 2 Nelson, Cox; str. 875.
  5. ↑ Glej naslednje publikacije: Illis, L. (1964). »On Porphyria and the Aetiology of Werwolves«.; Garden, N. (1973). Vampires.; Dolphin, D. (1985). »Porphyria, Vampires, and Werewolves: The Aetiology of European Metamorphosis Legends«.
  6. ↑ Lane, N. (16. december 2002). »Born to the purple: the story of porphyria«. Scientific American. Pridobljeno 12. marca 2011.
  7. ↑ Hoppe-Seyler, F. (1871). »Das Hämatin«. Tubinger Med-Chem Untersuch. 4: 523–33.
  8. ↑ Stokvis, B.J. (1989). »Over twee zeldzame kleurstoffen in urine van zieken«. Ned Tijdschr Geneeskd. 133 (51): 2562–70. PMID 2689889. (dansko)