Pogovor o Wikipediji:Šolski projekti

Spodbujanje šolskih projektov?

Načeloma sem za smernico, moti me pa prvi odstavek, ker preveč spodbuja šolske projekte. Sem glede njih skeptičen, razloge sem navedel tukaj. --Tong 19:25, 19. junij 2011 (CEST)

Po izkušnjah včerajšnege dne sem proti kakeršnemkoli spodbujanju ali podpiranju študentskih projektov. WikiProjekt Slovenska mladinska književnost je bil ustanovljen po predlaganih smernicah, in je kljub temu (ali pa mogoče ravno zaradi tega?) popolnoma "zdivjav". Organisirani obvezni prostovoljci naredijo več škode kot koristi. Obstaja tudi možnost, da nas kak mentor "povozi", ker lahko mobilizira 50 študentov. Ne pozabimo, kaj Wikipedija je. In kaj ni. --Tong 15:21, 21. junij 2011 (CEST)

Članek kot seminarska naloga je neumnost. Ocenjevanje na podlagi "metlice" je norčevanje iz uporabnikov Wikipedije. --Tong 15:27, 21. junij 2011 (CEST)

Sem dopolnil predlog smernice in malo preoblikoval prvi odstavek. Kot sem rekel, nisem za prepoved šolskih projektov, ker se je pokazalo, da lahko čisto v redu funkcionirajo če so stvari poštimane. Projekt lahko podivja samo, če pravila niso dorečena in se nepravilnosti ne zatre v kali kar se nam zdaj dogaja. To bi dotični predlog smernice tudi omogočil. Mentor bo ta konsenz težko povozil, ker ne more glasovati kar vsak in ker glasovi ne prevagajo argumentov. — Yerpo ^Ha? 19:44, 21. junij 2011 (CEST)

Obvezna prijava

Mislim, da bi postopek moral vključevati obvezno prijavo mentorja, ki predstavi projekt in njegove smernice. Po razpravi ga odobri skupnost, mentor pa je zadolžen, da še naprej spremlja dogajanje. Pokazalo se je namreč, da zelo uspešno funkcionirajo projekti z aktivnim in odzivnim mentorjem (recimo Hladnikov), medtem ko tisti, kjer je mentor odsoten, podivjajo. Tako sem recimo včeraj dobil sporočilo: "Pozdravljen,mi lahko svetuješ kako naj se znebim metlice?V četrtek izpit,in če članek vsebuje metlico je neopravljeno". Če je vsebina povsem točna, potem kaže, da mentorica, ki je WP zasula s projekti, nima pojma, kako poteka delo na WP, čeprav je tu prijavljena že vrsto let. Posledice pa prenašamo mi in prisilno mobilizirani študenti. --IP 213 07:09, 20. junij 2011 (CEST)

Potrebno bi bilo opozorilo: Če nisi izkušen uporabnik Wikipedije, ne ustanavljaj tovrstnih projektov. Mentorji, ki ocenjujejo na podlagi "metlice" nimajo pojma. Taki verjetno tudi ne najdejo zgodovine strani, in sploh ne vejo, ali je članek delo študenta, ali pa so ga popravljali, razširjali ali krajšali drugi uporabniki. --Tong 09:35, 20. junij 2011 (CEST)

Postopek zaustavitve podivjanih projektov

Nujno moramo oblikovati tudi hiter in učinkovit postopek ustavitve projektov, ki ne upoštevajo nikakršnih navodil. Nekaj v smislu: (1) prijava administratorja pod lipo (z utemeljitvijo ponavljajočih se kršitev), (2) standardni poziv vodji projekta, naj popravi oz. pojasni nastali položaj, (3) glasovanje o blokadi, ki se jo uporabi pri vseh udeležencih, in hitrem čiščenju, ki seveda ne zajame morebitnih uporabnih izjem. --IP 213 07:09, 20. junij 2011 (CEST)

Izkušnje žal kažejo, da večina uporabnikov zazna samo skrajne rešitve ... --Andrejj 07:13, 20. junij 2011 (CEST)

Tega še nisem dal v smernice, pa bo vejetno nujno, ja. Predlagam rešitev v dveh korakih. Ko postane očitno, da smo deležni nove pošiljke mane, ki bolj onesnažuje kot koristi, se po muštru naredi stran WikiProjekta in se prispevke po hitrem postopku deportira na naslove Wikipedija:WikiProjekt tematika/Naslov članka, hkrati se avtorjem nalima eno enostavno, ampak v oči bodečo predlogo na pogovorno stran (bom sestavil). Če po x tednih (kjer je x enako 1, 2 ali kaj podobno majhnega) ni nobenega odziva od pobudnika, gredo v koš. Mnenja? — Yerpo ^Ha? 11:13, 20. junij 2011 (CEST)

Jaz podpiram Yerpov predlog. Po mojem mnenju je treba uporabnikom dati največ 1-2 tedna časa v stilu POPRAVI, sicer... Ker drugega recepta dejansko ni. Če samo spomnim na nekaj člankov iz prejšnjih študentskih projektov, ki zdaj tiho samevajo in čakajo, da jih bo kdo ob svetem nikoli uredil: Krčenje gozdov, Recikliranje, Tropski deževni gozd, ... Pa še bi se našlo. In mimogrede, kaj storiti s takimi primeri, ki sem jih pravkar naštel? --Jalen 11:25, 20. junij 2011 (CEST)

Predlog je razumen. Kaj bi pa naredili s študentskim razširjanjem obstoječih člankov? Ker rad pretiravam, evo moji predlogi za radikalne ukrepe:

1. Sem pod časovnim pritiskom → enodnevna blokada
2. Pusti mi do izpita, in potem uredi tako, da bo ustrezalo pravilom Wikipedije → enodnevna blokada
3. Odstrani mi metlico, ker bom drugače padla na izpitu → enodnevna blokada
4. Mentor projekta (v času poteka projekta) več kot 48 ur ne odgovarja na njegovi pogovorni strani → brisanje strani projekta in enotedenska blokada udeležencev projekta --Tong 14:15, 22. junij 2011 (CEST)

Tile ukrepi so toliko radikalni da so ubili kar debato samo. Če ni bolj konstruktivnih predlogov bi jaz kar ostal pri sedanji formulaciji sankcij. — Yerpo ^Ha? 14:14, 7. julij 2011 (CEST)

Upam, da debata ni zaspala zaradi mene. Če na stvar malo bolj umirjeno pogledam, res ni treba posebnih sankcij. Člani projektov nimajo nobenih posebnih pravic, torej tudi posebne sankcije ne bi bile opravičene. Če je kak študent ali mentor problematičen, se naj ga obravnava kot vsakega drugega problematičnega uporabnika. --Tong 17:17, 7. julij 2011 (CEST)

Raport vodje projekta - začetnika

Imam pedagoški naziv, ne pa več pedagoškega delovnega mesta na faksu. Ker do neke mere še vedno delam s študenti pri manjšem številu predmetov, sem letos nosilca enega od njih prepričal, da poskusno od študentov zahtevamo prispevek na wikipediji namesto seminarja. Sledim nekaterim pogovorom na to temo, rad bi izpostavil nekam mojih napak, mnenj in predlogov. Najprej malo uvoda:

• Ko sem aprila brskal po wikipediji, da bi izoblikoval navodila za študente, ni bilo toliko šolskih prispevkov. Le ti se (pričakovano) pojavijo ob koncu semestra, ko se čas izteka. Šele takrat sem sploh opazil mnenja administratorjev o takih projektih in pogoste napake, ki jih ob tem delajo vodje projektov/študenti/dijaki/učenci. Razdelek "Šolski projekti" je zato zame zelo dobrodošlo novo gradivo.
• Projekt je manjši in vključuje ~30 študentov naravoslovne smeri. Ker so se nekateri od njih prijavili pod lastnim imenom in priimkom, verjetno ne da bi se zavedali, da se s tem dokaj izpostavljajo javnosti, jaz jih pa o kaki zasebnosti nisem opozoril, njihovih prispevkov vsaj letos ne nameravam povezati v skupno kategorijo.
• Imel sem nekaj razlogov, zakaj sem projekt sploh predlagal nosilcu. Seminarji so bili ena od zadev, ki so bolj ali manj sami sebi namen, medtem ko ima wiki prispevek večjo uporabno vrednost. Predvideval sem, ne povsem pravilno, da bo za študente članek lažji, saj gre za krajši, manj podroben in bolj laičen tekst kot je seminar. Poleg tega sem v preteklih letih opazil, da študentom za to področje manjka slovenske literature in da tekstu v wikipediji dokaj nekritično zaupajo in ga včasih celo citirajo.
• Na nekatere izdelke nisem prav ponosen, številne sem sam temeljito predelal, nekateri me še čakajo, nekateri še niso napisani. Vseeno opažam, da sta bila dva prispevka že omenjena v rubriki "Ste vedeli da...", zato vsaj upam, da je tematika primerna in zanimiva za uporabnike wikipedije. Ob tem priznam, da se tudi sam še učim urejanja. Pred projektom sem sodeloval pri nekaterih člankih v angleški wikipediji, ki pa zaradi količine že obstoječih vsebin in števila urejevalcev deluje povsem drugače. Tega se takrat enostavno nisem zavedal. Ko danes gledam nazaj, so bila moja navodila študentom sicer v skladu s smernicami wikipedije, vendar bi jih danes napisal drugače.
• Ker bom ob izteku šolskega leta nosilcu predmeta poslal mojo oceno o projektu, sem se odločil, da se bom izpostavil v tem pogovoru. Če bo projekt odobren tudi za naslednje leto, bi ga rad zastavil v skladu z vašimi mnenji in predlogi, predvsem pa z mojimi letošnjimi izkušnjami.

Vaši komentarji na spodnje točke bi bili dobrodošli:

• Prosim, ne postavljajte prehudih zahtev za take projekte in njihove vodje. Vsaj jaz to delam preko delovnih obveznosti, ker sem mnenja, da se študente izobražuje v strokovnjake, ki morajo biti sposobni posredovati informacije laikom. Prehudi pogoji za prijave projektov bodo odgnali tudi mene, saj nimam posebne želje, da bi se kdaj znašel na seznamu šalabajzarjev.
• Že letos sem spodujal dodajanje vsebin k obstoječim člankom in ne toliko pisanje novih. Kljub temu nekateri navodil niso prebrali, niso pregledali smernic wikipedije, ampak so objavili povsem seminarske verzije. Če bo projekt odobren tudi za prihodnje leto, bom verjetno hotel, da vsi prispevek pošljejo meni preden gre v objavo in ne, da mi pošljejo link na objavo, kot je bila alternativna možnost letos.
• Vseeno se mi zdi, da je tudi samo poznavanje wiki formata koristno, ker upam, da bo majhen delež študentov pri urejanju wikipedije nadaljeval. Ali obstaja tehnična možnost, da se projektom dodeli ločen peskovnik, kjer se študentski prispevki pilijo nekaj tednov (skratka, da je vidna zgodovina urejanja), preden grejo v objavo?

In opravičujem se za vse nevšečnosti.

-- Honza 09:40, 20. junij 2011 (CEST)

Hvala za mnenje še z druge strani. Vsekakor je peskovnik ena od boljših možnosti kadar se izkaže da niti mentor niti udeleženci nimajo izkušenj s tem formatom. To se brez težav uredi v okviru strani WikiProjekta, v obliki "Wikipedija:WikiProjekt tematika/Naslov prispevka", pri čemer je "Wikipedija:WikiProjekt tematika" centralna stran za koordinacijo, kjer se lahko objavi seznam sodelujočih s povezavami na podstrani z njihovimi prispevki. Ko članek zadostuje kriterijem, ga lahko pisec sam prestavi na pravi naslov v imenskem prostoru člankov, pri čemer se ohrani vsa zgodovina urejanja. Pred tem prispevek v nastajanju ni kategoriziran kot "pravi" članki in povprečen obiskovalec Wikipedije niti ne more kar tako naleteti nanj. Če gre samo za razširitev, se nekaj zgodovine izgubi, ker je treba v tem primeru kopirat izpiljen tekst v obstoječ članek (=eno urejanje).

Zgornja navodila so nastala predvsem na podlagi slabih izkušenj s projekti, pri katerih ni ves čas poplave nobenega odziva mentorja. S pogoji tudi po mojem mnenju nima smisla pretiravat, vsekakor ne bi zahteval od udeležencev projekta da se identificirajo bolj kot vsi ostali uporabniki. Lahko je vzdevek, samo da se ve, da je ta in ta mentor, ki bo vsaj (recimo) na tedenski bazi spremljal dogajanje in je ta in ta študent, ki bo nekaj napisal. — Yerpo ^Ha? 11:01, 20. junij 2011 (CEST)

Komunikacija

Še ena stvar - obvezen način komunikacije so pogovorne strani in ne elektronska pošta (kar doživljam zadnje dni - vendar ne odgovarjam tam). --Andrejj 16:58, 23. junij 2011 (CEST)

Študentski WikiProjekt Slovenska mladinska književnost

Debata, ki se tiče specifičnega projekta, prestavljena na njegovo pogovorno stran - Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt Slovenska mladinska književnost#Problematika projekta

Seminarske naloge

Našel sem tole smernico na de:Wiki. Če ste tudi mnenja, da bi jo rabili, se bom lotil prevajanja. --Tong 10:53, 29. junij 2011 (CEST)

O izkušnjah s seminarskim delom za Wp

Ob koncu študijskega leta je gosto, zato se z zamudo vključujem v debato. V seminarjih postavljamo gesla na Wikipedijo in tekste na Wikivir od leta 2006 dalje. Izkušnje so naslednje.

Po začetnem pomisleku, da bo šolska prisila odvzela Wp najdragocenejše, tj. odgovorno prostovoljstvo, se je počasi oblikovalo prepričanje, da je seminarsko pisanje za Wp koristno tako za Wp (ob abstinenci profesionalnih piscev so študentje najboljši potencialni vir preverjenih strokovnih informacij) kot za vzgojo sodobne pismenosti, ki predvideva kreativnega, kooperativnega, odgovornega in samozavestnega posameznika. Brez Wp si ne predstavljam več kvalitetnega seminarskega dela, saj osmišlja učiteljevo in študentovo eksistenco. Že zdaj se veselim novih projektov jeseni, Tegobe, ki spremljajo projekte, ne prevagajo nad njihovim blagodejnim učinkom. Za prenekaterega študenta je cel študij ena nepotrebna muka, tudi pisanje gesel, pa vendar zna tak študent pod mentorjevo komando napraviti marsikaj dobrega. Kdor dela za Wp ne more ponotranjiti, naj ga jemlje pač kot družbeno koristno delo, ki je sicer prisila, vendar s pozitivnim efektom. Wp-projekti imajo še največ možnosti, da letargične študente animirajo do samostojne strokovne dejavnosti. Wp ni samo relevanten vir informacij, ampak tudi inkubator dejavnejšega in zrelejšega družbenega obnašanja – temu pripisujem celo večji pomen kot zgolj evidentiranju človeškega znanja.

Gesla bodo kvalitetna, če se jim v seminarju posveti dovolj časa. Idealno bi bilo 90 minut posvetiti enemu geslu, gre tudi z dvema gesloma na blok ur, večja količina pa prispeva k površnosti. Študent na seminarju predstavlja geslo, ki ga je sestavil in postavil samostojno po možnosti že več dni pred nastopom, tako da smo imeli tako mentor kot administratorji možnost opozoriti na najbolj grobe napake v njem (na pogovorni strani članka ali po e-pošti). Na seminarju ga preverimo od besede do besede in ga popravljamo (deloma sproti, deloma z naročilom, naj študent popravke vnese doma) po pravopisni, slogovni, kompozicijski, vsebinski ravni in ga s povezavami, intewikiji, kategorijami, seznamom literature in poglavjem Glej tudi vgrajujemo v obstoječo wiki infrastrukturo. Vsak seminarist se mora izkazati še s posegi te vrste v gesla svojih kolegov (ali pa v druga gesla, potrebna popravkov), kar preverjamo ob vpisovanju ocen ob koncu semestra. Posamezna gesla dolgo čakajo na zadovoljivo redakcijo (če študent preneha s študijem ali se vpiše v kak drug seminar, celo nikoli ne doživijo popravkov), vendar so to izjeme. Gesla s tehtnejšo vsebino v primeru, ko se izkaže, da presegajo študentovo zmožnost, v grobem popravim sam (npr. knjižna kultura; moral bi ga označiti kot škrbino), njim pa dam nadomestno lažjo nalogo, npr. kakšen biografski članek. V celoletnem seminarju se tako da obvladati kakšnih 50 gesel, v enosemestrskem polovica tega. Precej dela z geslom imata pisec in učitelj tudi po predstavitvi: preverjanje vnesenih popravkov, dodajanje virov, podomačenje gesla ... Seminarsko delo za Wp je zahtevnejše od drugih običajnih oblik.

Študentje seminarje radi špricajo ali prihajajo vanje le občasno, zato se zgodi, da je treba vsako uro ponavljati osnovna pravila in učiti osnovnih spretnosti. Pogoj za hitro in kvalitetno delo (vključno z védenjem, kje se nahaja ključ predavalnice in kako se vklopita računalnik in projektor) je redna prisotnost študentov v seminarju, k čemur žal še največ pomaga podpisovanje na seznam udeležencev in izločitev tistih, ki se seminarja ne udeležujejo.

Pomembno se mi zdi razširjanje spoznanja o pedagoški vrednosti Wp med kolegi učitelji. V ta namen dvakrat ali trikrat letno pripravim wiki delavnico, vendar bi bilo takega promocijskega dela potrebno več. K nesporazumom prispeva predpostavka učiteljev, da bo za projekt zadolženi administrator že poskrbel za metapodatke in za ustrezno vključitev gesla v okolico, skratka predstava, da študentje priskrbijo vsebino, za obliko pa domnevna Wp-»inštitucija«.

Začetnik, ki si je izbral geslo, za katerega obstaja tujejezična predloga, pogosto greši s suženjskim prevajanjem. Manj ko razume izhodiščno besedilo, bolj se mu zdi pomembno prevesti ga. Težave povzroča celó razumevanje angleščine, za dodatno zmedo pa poskrbi komodna uporaba prevajalnikov. Od tod prvo pravilo: ne prevajaj, česar ne razumeš. (Res pa je, da je včasih že besedilo v tujem jeziku slabo po sporočilni in po jezikovni plati.) Drugo pravilo pri takih člankih bi moralo biti, da pisec s prevajalnikom preveri tudi gesla v jezikih, ki jih ne pozna, ker je informacija v njih vedno pogosteje obsežnejša, kvalitetnejša ali pa vsaj drugačna, in jo vgradi v slovensko geslo. Tretje opozorilo, ki ga vedno znova izrekam, pa je zavest, da je treba informacijo lokalizirati, torej dati poudarek tisti njeni dimenziji, ki je specifično slovenska. Pri tujih romanopiscih npr. seznam njihovih v slovenščino prevedenih del, česar ne vsebuje nobeno drugo geslo. K podomačenju spada tudi skrajšanje/povzemanje tujejezičnih informacij. Geslo o Tisoč in eni noči vsebuje v tujih predlogah zelo veliko podrobnosti, ki jih ni smiselno v celoti prevajati.

Za plasiranje lokalnih gesel angažiram tuje študente na izmenjavi, ki prevajajo/prirejajo gesla o slovenskih avtorjih, kranjski klobasi in pehtranovi potici v svoje jezike.[1] V posameznih primerih izdelek preverijo mentorji v njihovi domovini, nekaj kontrole prispevajo tuji administratorji, malo pa lahko preverim tudi sam (npr. pisavo imen, delovanje linkov).

Razmerje do sestrskih spletišč. Generalna selitev šolskih wikiprojektov na Wikiverzo se mi ne zdi smiselna. Wp sili pisca, da dojame razliko med dvema oblikama strokovnega pisanja: šolskim referatom in enciklopedičnim geslom, kar je mogoče samo, če se znajde v dejanskem enciklopedičnem okolju in je soočen tudi z reakcijami Wp-skupnosti, ne le učitelja. Na Wikiverzi se učimo pisanja referatov v prvem letniku[2]. Samo tiste teme v tem okviru, ki imajo enciklopedični značaj, pridejo v poštev za predelavo (nikakor pa ne zgolj prenos!) v geselsko obliko (gl. npr. Bela dama Devinska : [3]).

Težavo s prekratkimi in »manj pomembnimi« gesli (npr. v okviru projekta o slovenski mladinski književnosti) se da razrešiti z njihovim združevanjem. Manj pomembne avtorje, ki imajo npr. eno samo knjigo, popišemo seznamsko v okviru nadrednih gesel. Podatkov, ki so jih o njih zbrali študentje, ni smiselno črtati, če jih ni mogoče dobiti na enem mestu nikjer drugje, pač pa vključiti pod širša gesla.

Brez intenzivnega, natančnega, kvalificiranega in sprotnega mentorjevega dela pri projektu ne gre. Na začetku vsak dela napake, spreminjajo se tudi predstave o vzorčnem Wp-geslu, zato bo treba v prihodnje opraviti revizijo preteklih projektov, kolikor je posamezna gesla znotraj njih ne doživljajo že sproti.

Ob koncu semestra smo pri predmetu Strokovno pisanje strnili spoznanja ob pisanju in izboljševanju gesel za Wp.

1. Popravki v veliki meri zadevajo črtanje delov besedila, potrebni pa so zaradi neenciklopedične vsebine (npr. anekdotičnosti), nerelevantnosti za slovenskega bralca (npr. prevodi angleškega avtorja v francoščino), zastarelega jezika (kadar je bila informacija vzeta npr. iz SBL), mašil (tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali ...) S krajšanjem se učimo jedrnatega enciklopedičnega izražanja.

2. Upoštevanje namembnika, ki ni nujno iz iste stroke. Seminarski referati se pišejo z namenom ustreči učiteljevim napotkom, pri enciklopedičnih geslih pa je treba imeti v mislih konkretnega interesenta, kar v temelju zahteva drugačen pristop in izplejavo.

3. Popravki tipa Slovenci smo > Slovenci so, v delu vidimo > v delu se vidi pomenijo korak v smer objektivnosti in nevtralnosti poročila. Ko pisec naleti na različna strokovna stališča, je moje priporočilo, da je njegova naloga v geslu predstaviti vsa in da se do njih ni treba navijaško opredeljevati. Če gre za popularna laična stališča, ki oponirajo strokovnim, je treba razločno pokazati na njihovo laično motivacijo (npr. ljudske etimologije), ob nejasnostih pa prediskutirati temo na pogovorni strani gesla.

4. V mislih naj bo v prvi vrsti slovenski bralec gesla, kar pomeni, da je treba informacijo oblikovati s poudarkom na slovenski perspektivi in opozoriti na tiste elemente, ki slovensko informacijo ločijo od tistih v drugih jezikih (take zanimive razlike so se pokazale npr. pri geslih kolektivni roman, humboldtovska univerza).

5. Ker je iskanje virov po spletu postalo samoumevno (obvezni so: najdisi, google (v prvi vrsti seveda članki v drugojezičnih Wikipedijah), SBL, Primorski slovenski biografski leksikon, SSKJ in pravopis, dLib, Cobiss, Nova beseda ali Gigafida, forumi kot Humanist in Slovlit, špecialne podatkovne zbirke kot seznam diplomskih nalog, zbirka zgodovinskega romana in kmečke povesti in še kaj), je bilo treba tam, kjer internet ni postregel z njimi, vedno znova opozoriti tudi na stare dobre papirnate vire: Enciklopedija Slovenije, za literarno stroko katalog literarnovednega izrazja na ZRC SAZU, Bibliografije učiteljev in raziskovalcev UL, Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova, Leksikon Literatura, Rečnik književnih termina, znanstvene monografije na temo ipd.

6. Mentorjeva pomoč je nujna pri hierarhizaciji podatkov, saj študent pogosto ne ve, kateri del informacije, ki naj jo povzame, je pomembnejši, in si izbere raje drobne anekdotične zanimivosti kot ključne definicije. Namesto da bi v biografskem članku navedel samo kapitalna avtorjeva dela, prilepi kar njegovo celotno bibliografijo iz Cobissa. Zadeva, ki ji tudi sam še nisem posvetil dovolj pozornosti, je ustrezna kategorizacija gesel, saj se samo tako gesla znajdejo v ustreznem kontekstu. Preden geslo na dnu opremimo z nadrednimi kategorijami, se s klikom na Kategorija sprehodimo med možnimi že obstoječimi izbirami.

7. K dobremu občutku prispeva tehnična spretnost pri postavljanju gesel, tj. obvladovanje wiki sloga: postavljanje slik, kategorizacija, linkanje ... Začetniška napaka je preintenzivno členjenje na odstavke. Odstavek naj združuje vsaj tri povedi, v nasprotnem primeru gre za naštevanje, ki kliče po uporabi naštevalnih alinej z zvezdico ali grabljicami pred vsakim elementom. Prevelik delež naštevanja tudi ni primeren; seznami so primerni bolj za kazala kot za posamezna gesla.

8. Mentor je odgovoren za seznam relevantnih gesel, ki naj jih popišejo študentje pri projektu. Pragmatično izhodišče so neobstoječi (rdeči) linki v predhodnih člankih, seznam preferenčnih gesel, ki ga vzdržujejo administratorji [4], seznam škrbin ipd. Učitelj se s pomočjo podatka o frekvenci odloči, kateri izraz bo postavil v naslov, katerega pa bo preusmeril: npr. črnska literatura, črnska književnost, afroameriška literatura. Študentje sicer neradi berejo navodila, kar pa ne pomeni, da jih učitelj ni dolžan razločno formulirati in napraviti dostopne. Pri predmetu Strokovno pisanje[5] sem jih napravil z linkom na prosojnice[6], pri Uvodu v študij slovenske književnosti[7] na začetek seminarske strani, pri projektu Slovenski literarni zgodovinarji na Pogovorno stran[8]. Izkušnje preteklih let so objavljene tudi v obliki predavanja oz. članka.[9]

9. To kar poleg povezav wiki pisanje loči od običajnega pisanja, so pogovorna stran, zgodovina strani, kategorije in mednarodne povezave. Učitelj naj navadi študenta, da se sprehodi po informacijah na teh straneh, preden se loti poseganja. Tako se izogne navzkrižnemu urejanju in dojame, da na Wp ni sam in da mora upoštevati še druge. --Hladnikm 15:53, 29. junij 2011 (CEST)

Hvala za izčrpno poročilo, ki me še utrjuje v prepričanju, da so wikiprojekti smiselni, a le ob velikem angažmaju mentorja. Takrat so težave redke in se jih da hitro razrešiti, sicer pa nikakor ne. --IP 213 18:54, 29. junij 2011 (CEST)