Wikipedija:Glasovanje ni nadomestilo za pogovor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Razvoj Wikipedije temelji na iskanju soglasja, navadno na pogovornih straneh člankov ali osrednjih straneh za pogovor. Glasovanje je sestavni del več postopkov, npr. WP:PZB. Pri drugih postopkih, npr. urejanju člankov, glasovanja na splošno ne uporabljamo. V obeh primerih je temeljni del postopka soglasje. Kadar se pojavijo spori, jih odpravljamo s pogovorom, razpravo in sodelovanjem. Čeprav glasovanje ni prepovedano, ga je treba uporabljati previdno, če sploh, in poskušati poiskati alternative. Še več, tudi v primerih, ko se zdi, da gre za »glasovanje«, se zelo malo odločitev v Wikipediji sprejme na temelju »pravila večine«. Wikipedija namreč ni demokracija. V nekaterih primerih lahko odločitve ne glede na soglasje sprejmejo »višja« telesa, npr. Razsodišče, Odbor zaupnikov Wikimedie in Jimbo Wales.

Mogoče težave, ki jih prinaša glasovanje, so:

  1. Spregledana najboljša rešitev (ali najboljši kompromis), ker ni bila ena od možnosti. To se še posebej rado zgodi v primeru odločanja o več vprašanjih.
  2. Zaradi polarizacije pogovora in naraščanja napetosti se lahko začne medosebno obračunavanje, predpostavljanje dobronamernosti pa postane nemogoče. Glasovanje o spornem vprašanju pogosto postane izredno ostro.
  3. Glasovalci pogosto pričakujejo, da bo večina ali velika večina samodejno prevladala ali da bodo rezultati zavezujoči, kar ne drži.
  4. Tudi kadar je izrecno zapisano, da je glasovanje nezavezujoče, se v nekaterih primerih pozneje uporabniki odločijo, da morajo storiti, kar zahteva večina, in s tem rezultat glasovanja retroaktivno obravnavajo kot zavezujoč. Čeprav je seveda tekom razprave smiselno prositi druge urejevalce, da premislijo o mnenju večine, se nobeno glasovanje ne sme uporabiti, da bi urejevalce, ki podpirajo mnenje manjšine, prisilili, da sprejmejo mnenje večine.
  5. Če bi se v Wikipediji odločitve sprejemale z glasovanji, bi jih ljudje prej ko slej uporabili tudi pri člankih. Bili so že primeri glasovanja o tem, ali določeno dejstvo drži ali ne. Besedilo in članke sprejemamo v Wikipedijo na podlagi načel, kot sta preverljivost in enciklopedičnost, ne pa na podlagi priljubljenosti med glasovalci.

Uporaba glasovanja pri pisanju člankov[uredi | uredi kodo]

Na Wikipediji se ne postavljamo v vrsto za glasovanje brez pogovora. V nekaterih primerih se tekom pogovorov uporabi glasovanje pri odločanju o tem, katera vsebina spada v članek. Čeprav je to včasih v pomoč, je sporno. Vselej ga je treba uporabiti na način, ki pomaga pri iskanju pravega soglasja, in ne za utišanje opozicije.

O vsebini se skoraj nikdar ne glasuje. Kljub temu sodelavci na pogovornih straneh člankov včasih sprožijo glasovanje za ugotavljanje splošnega mnenja in osredotočenje dolgega ali nebrzdanega pogovora na konkretno vprašanje. Glasovanje ni prepovedano. Urejevalci, ki menijo, da je neprimerno, naj zraven pripišejo, da je potreben nadaljnji pogovor, spodbudijo prehod pogovora na prosto obliko ali odprejo nov z vprašanjem povezan pogovor.

Glasovanja otežkočajo iskanje soglasja[uredi | uredi kodo]

Možnost poravnavanja sporov z glasovanjem namesto s tehtnim premislekom, razčlembo in končno strnitvijo argumentov obeh strani spodkopava napredek pri odpravljanju sporov, ki ga je prinesla wikitehnologija.. To ni pomanjkljivost, temveč prednost. Dialektika je eden od najpomembnejših vidikov, ki odlikujejo wikije, in čeprav je glasovanje pogosto mnogo lažje kot skupno prizadevanje k iskanju za vse sprejemljivega sklepa, je skoraj vedno slabša pot.

Glasovanje spodbuja skupnost, da se izogne izmenjavi mnenj in ostane razdeljena. Udeleženci ne želijo sodelovati drug z drugim, temveč le izbrati svojo stran. Pri oblikovanju soglasja je treba mnenje izraziti na drugačen način kot le z izbiro med posameznimi možnostmi. Mnenje je treba utemeljiti in odgovarjati na zastavljena vprašanja, dokler ne dosežemo sklepa, ki je sprejemljiv za vse strani. Nihče pa ne more odgovarjati na nasprotovanja, ki niso zapisana in argumente, ki niso bili predstavljeni.

Iskanje soglasja je resnično precej težje od glasovanja. Enako velja tudi za večino ostalih stvari, vrednih truda.

Brisanje, prestavljanje in izbrane vsebine[uredi | uredi kodo]

V Wikipediji potekajo različni postopki, namenjeni pogovorom o brisanju (npr. WP:PZB), prestavljanju/preimenovanju strani (npr. WP:ŽP) in izbranih vsebinah (npr. WP:PIČ). Pri teh se včasih napačno predpostavlja, da gre za glasovanje, kjer obvelja mnenje večine. Pri nobenem od teh postopkov se ne odloča po številu glasov, temveč po teži predstavljenih argumentov.

Ker je namen teh postopkov iskanje soglasja, je priporočljivo, da ljudje razložijo svoje mnenje, odgovorijo na mnenje drugih in si prizadevajo poiskati soglasje oz. kompromis, ne pa da z eno besedo opišejo svoje mnenje in se umaknejo iz pogovora. Poskusi »nabiranja glasov« pri teh postopkih so neučinkoviti in lahko vnašajo tudi nered, glasovi brez utemeljitve pa so pri sprejemanju končne odločitve lahko popolnoma prezrti.

Pravila in smerice[uredi | uredi kodo]

Wikipedija ni demokracija; pravil in smernic ne sprejemamo z glasovanjem. Nova pravila in smernice lahko v skladu z ustreznim pravilom uvedemo z 1)zapisom že obstoječega ravnanja, 2) soglasjem občestva ali 3) sledeč navodilu Jimmyja Walesa, Odbora zaupnikov Wikimedie ali razvijalcev. Včasih novi uporabniki menijo, da naj se o vprašanju glasuje, vendar Wikipedija ne deluje na ta način.

Ker soglasja z glasovanjem ni mogoče ustvariti, je pri uvajanju pravil in smernic le redko v pomoč, pogosto pa je kontraproduktivno. Cilj smernic je predvsem opisati uveljavljeno ravnanje oz. pomagati urejevalcem razumeti, kako deluje Wikipedija. To pomeni, da je glasovanje oz. anketa o pravilu ali smernici v mnogih primerih nepotrebno in pogosto tudi nespametno. Kadar predlog ni sporen, štetje glasov ni potrebno; kadar je predlog sporen, iskanje večine nesoglasja ne bo odpravilo, temveč ga lahko še zaostri. Sporno lahko postane tudi glasovanje samo oz. njegov potek.

Standardi[uredi | uredi kodo]

Ko je s soglasjem dosežena odločitev, da se določen slogovni vidik standardizira (npr. izgled predlog), se bo pojavilo več predlogov o standardih. Razen kadar ima eden izmed njih bistveno več podpore, je za izbiro najboljšega standarda priporočljivo izvesti anketo s potrjevanjem. Ta služi kot pomoč pri ugotavljanju, katera od več mogočih (pogosto podobnih) različic ima najširšo podpiro, tako da končna izbira izraža soglasje.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]