Pojdi na vsebino

Bela dama Devinska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bela dama Devinska
AvtorDušan Jelinčič
DržavaSlovenija
JezikSlovenščina
Žanrzgodovinski roman
ZaložnikZaložba Sanje
Datum izida
2010
Vrsta medijatisk (trda vezava)
Št. strani220
ISBN978-961-274-000-9
COBISS251469568
UDK821.131.1-31
Predmetne oznakemotiv lepe Vide - v leposlovju, Jelinčič, Dušan , Devin - V leposlovju

Bela dama Devinska je roman slovenskega pisatelja iz Trsta Dušana Jelinčiča, ki govori o dveh zaljubljencih iz zgodovinskih časov, ki se predajata prepovedani ljubezni.

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Začetek ljubezni med Simerjem in Vido je bil pravljičen. On priden in delaven mladenič, ki je zaradi smrti očeta šel pomagat ribičem; ona ubogljiva mladenka, ki pomaga doma na kmetiji. Od prvega srečanja dalje sta hrepenela drug po drugem. Prelepo, da bi lahko trajalo: mednju poseže graščak z devinskega gradu. Ne vzame si le pravice prve noči, pač pa Vido obdrži na svojem gradu in se z njo poroči. A ker prava ljubezen ne pozna meja, se zaljubljenca srečujeta še naprej. V jami nad morjem se predajata prepovedani ljubezni.

V gradu ima Vida zaupnico Sofijo. Ta ji pomaga pri premagovanju ovir, da se lahko še naprej srečuje s Simerjem. Pove ji, kje je skrivni izhod iz gradu. Ko Vida ugotovi, da je zanosila, se odpove ljubezni. S težkim srcem se poslovi od Simerja, a ker se prava ljubezni nikoli ne konča, njuno slovo ni dokončno. V nadaljevanju smo bralci seznanjeni z uboji iz zased, maščevanjem, ljubosumnostjo ...

V epilogu izvemo, kaj se dogaja po tragični usodi zaljubljencev. Kako osebe, ki so imele rade Vido in Simerja, prav zaradi njiju še naprej ohranjajo vero v brezmejno ljubezen.