Pogovor:Kranjska

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Drzava SHS - Kraljevina Jugoslavija[uredi kodo]

Kaj moti Kraljevina Jugoslavija? SHS in Kraljevina Jugoslvija sta popolnoma identicni gelede teritorija ter narodov. Ali glede na ustavo sta popolnoma razlicne zadeve. Prosim vljudno za utemeljeno objasnilo; ker ne razumem, da se je razveljavil prispevek - Kraljevina Jugoslavija?. Ce objasnila ne bo, bom prispevek zopet uveljavil. Lep wikipozdrav--Attila v. Wurzbach 15:17, 17. januar 2010 (CET)[odgovori]

Kranjska ni bila ukinjena z ustanovitvijo Kraljevine Jugoslavije, ampak z ustanovitvijo države SHS. Če vključiš v stavek še kraljevino Jugoslavijo, je zavajajoč. — Yerpo Ha? 15:32, 17. januar 2010 (CET)[odgovori]

Natančno tako! Seveda je jasno, da je Kraljevina Jugoslavija naslednica Države SHS, čeprav hkrati ni res, da sta popolnoma identični. Slednje velja za Kraljevino SHS in Kraljevino Jugoslavijo. Vendar pa KJ nima nič z ukinitvijo dežele Kranjske, to so naredili takoj ob ustanovitvi Države SHS. Zato sem ta dodatek pobrisal. Hkrati sem "veliki del" zamenjal z "velik del", kar je pmm slovnično pravilno. --IP 213 15:50, 17. januar 2010 (CET)[odgovori]

Hvala lepa za pojasnilo. Imate prav. Kar se tice slovenscine, ta lep jezik zal ne uporabljam vsak(i) dan. Da se mi le en malo ohrani se sukam tudi malce v slovenski wikipediji in citam slovenske knjige (Jurcica, Milka Kosa, Dusana Kosa, Ivana Stoparja in druge), lep wikipozdrav--Attila v. Wurzbach 16:47, 17. januar 2010 (CET)[odgovori]

Kranjska - na Kranjskem[uredi kodo]

Zanimalo bi me sledeče: Ona je avtorica knjige "Graščine na nekdanjem Kranjskem". Pa vendar je Kranjska ženskega spola. Zakaj se potem ne imenuje knjiga "Graščine v nekdanji Kranjski". Prosim vljudno za Vaše mnenje. Lep wikipozdrav--Attila v. Wurzbach 19:41, 29. januar 2010 (CET)[odgovori]

Hvala lepa, Andreijj, da si zadevo tako pametno popravil, vsaki ve sedaj, kdo je bil avtor knjige. Lep pozdrav--Attila v. Wurzbach 16:39, 31. januar 2010 (CET)[odgovori]
Uporablja se tudi takšna svojilna oblika. Najpogosteje npr. Hrvaška - na Hrvaškem, včasih so rekli tudi na Nemškem ipd. Pravopisne razlage pa ne poznam. --IP 213 09:49, 30. januar 2010 (CET)[odgovori]

Kranjska[uredi kodo]

Kateri del Kranjske je danes na Hrvaškem? --IP 213 (pogovor) 20:46, 4. maj 2012 (CEST)[odgovori]

Vskakujem: Meni se zdi podmena kar utemeljena, npr. Prezid, Vojna krajina.--Jalen (pogovor) 21:26, 4. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Nekaj o habsburški posesti (v okviru Kranjske) v Istri je napisano v članku Istra, glej npr. tudi intervju z dr. Darkom Darovcem. --Eleassar pogovor 22:21, 4. maj 2012 (CEST)[odgovori]

Tukaj je vendar treba biti natančen, saj trenutna formulacija - pmm - zbuja vtis, da so ozemlja/kraji, ki so bila/bili leta 1918, ob razpadu A-O del Kranjske, danes del hrvaškega ozemlja. To pa, če se ne motim, ne drži. Oziroma mogoče drži za kakšno mikrolokacijo.

Istra je bila historično res tesno povezana s Kranjsko, nikoli pa njen del, vendar je bila leta 1918 (in že precej prej) povsem samostojna dežela, ki jo je s Kranjsko vezala le pripadnost isti državi. Podobno velja za (drobne) dele VK, ki so bili nekdaj del Kranjske, po njeni ukinitvi po 1867 pa so prišli pod upravo Hrvaške (Žumberak). Tudi ti kraji torej že dolgo niso bili del Kranjske, čeprav so si kranjske oblasti včasih prizadevale za njihovo "vrnitev" (več pri Marku Zajcu, Kje se slovensko neha in hrvaško začne : Slovensko-hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja, Ljubljana, 2006). Kolikor vem pa Prezid ni bil nikoli del Kranjske, vsekakor pa ne leta 1918.

Zato mislim, da formulacija ni dobra, bo pa naredila veliko veselja kakšnemu slovenskemu nacionalistu, ki bo lahko še naprej razglašal, kaj vse da so Slovencem ukradli Hrvati. Mislim, da je treba formulacijo precizirati in navesti, kaj je danes del Italije in kaj - če sploh kaj - Hrvaške. Oboje seveda glede na kransjke meje iz leta 1918. Ostalo sodi v poglavje o teritorialnem razvoju Kranjske. Pmm. --IP 213 (pogovor) 10:53, 5. maj 2012 (CEST)[odgovori]

PS: verjetno bi bilo dobro pogovor prestaviti h Kranjski? --IP 213 (pogovor) 10:54, 5. maj 2012 (CEST)[odgovori]

Pravkar sem malo preveril Ilustrirano zgodovino Slovencev. To je resda precej poljuden vir, ampak vendar. Tam je na strani 92 historični zemljevid Kranjske. Ozemlje okoli krajev Prezid in Čabar je označeno kot del prvotne Kranjske krajine, ki se je izoblikovala konec 10. stoletja. Vir nato navaja, da je bilo to ozemlje iz Kranjske ločeno in priključeno Hrvaški v 17. stoletju. Se pa strinjam, da bi bilo take stvari morda bolje navesti v posebnem poglavju o teritorialnem razvoju Kranjske. Verjetno bi bila v tem oziru relevantna tudi Pazinska knežija? --Jalen (pogovor) 11:14, 5. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Zgoraj citirani intervju vsebuje stavek "Pazinska knežija je v upravnem smislu prešla pod oblast Habsburžanov od goriških grofov. Imela je svojo zgodovino, svoje kapetane, nekatere avtonomne pristojnosti, vendar v okviru Kranjske." Dvomim, da to ne bi bilo zapisano tudi v omenjeni Kratki zgodovini Istre (in tudi se mi ne zdi ravno mikrolokacija). Ali leta 1918 temu ni bilo več tako? --Eleassar pogovor 12:11, 5. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Kranjska, kakršna je bila leta 1918, se je izoblikovala že v zgodnjem 19. stoletju. Kolikor mi je znano, so Pazinsko knežijo že Francozi v času Ilirskih provinc ločili od Kranjske, po Ljubljanskem kongresu pa je izgubila tudi nekaj ozemlja južno od reke Reke. Naj me IP 213 popravi glede točne kronologije, vendar poudarjam, da gre zato, da je bila Kranjska ob svoji "ukinitvi" leta 1918 že kakih 100 let v bolj ali manj istih mejah.--Jalen (pogovor) 12:34, 5. maj 2012 (CEST)[odgovori]
Hvala za pojasnilo. Stavek sem popravil[1] po D. Perko, M. Orožen Adamič: Slovenija: pokrajine in ljudje, str. 16[2] ("Zdaj je del nekdanje Kranjske zunaj Slovenije, na ozemlju Italije namreč leži nekdanja kranjska občina Fužine (Bela Peč) pri Trbižu.") Bo tako v redu? Mislim na podatke, dikcijo se da seveda še izboljšati. --Eleassar pogovor 13:59, 5. maj 2012 (CEST)[odgovori]

Ja, to se mi zdi OK, mogoče bi bilo pa smiselno dodati še konkretno lokacijo, ki je v Italiji, ker je to zanimiv kuriozum. Bela peč je bila namreč pred 1918 kranjska eksklava na Koroškem. Sicer pa drži, kar je napisal Jalen o Istri. Nekaj časa je bila tesno povezana s Kranjsko, mislim da predvsem zato, ker je bilo premalo domačega plemstva za lastne stanove, v modernem času pa ne več. To torej sodi v poglavje o teritorialnem razvoju Kranjske. --IP 213 (pogovor) 10:22, 6. maj 2012 (CEST)[odgovori]

Izvor imena KRANJSKA in imena KARNI[uredi kodo]

Citiram :
"Stroka izpostavlja dva izvora imena. Starejši »Carniola« je predslovanskega izvora in je pomanjševalnica starejšega pokrajinskega imena Karnija (latinsko Carnia), ki je izviralo iz Carni, latinskega imena ljudstva Karni,
"...v 10. stoletju pa se v listinah vzporedno že pojavlja oblika »Creina«, ki kot nemško »Krain« oziroma slovensko »Kranjska« v 13. stoletju tudi prevlada.[2] Slovenska oblika se je razvila iz imena Kranj, ta pa tako kot Carnia in Carniola izvira iz latinskega imena Karnov.[3]"
______________
Izvor imena Karni je verjetno istega izvora. Besede Creina, Kranjska, Bela Krajina, Ukrajina, in desetine podobnih imen različnih modifikacij v različnih slovanskih jezikih pomenijo podobno in imajo verjetno isti izvor. Pomenijo kar slišimo oziroma razumemo torej krajina. Kranjci, krajani, ukrajinci, krajišniki... in desetine različnih modifikacij v različnih slovanskih jezikih spet pomenijo to kar slišimo, podobno kot beseda karni. Gre se za ljudi iz istega kraja in področja.

Stotine let ali tisoč nazaj ljudje niso hodili v šolo k pouku geografije. Zato niso imeli najmanjšega pojma o lastnih ali latinskih imenih narodov, grofij ali kraljevin. Ostale narode ali skupnosti so poimenovali po njihovih vpadljivih lastnostih. Nemci so bili ljudje, ki jih ne razumeš (nemec), Slovenec -slovan-slovinec-slovak je človek ki ga razumeš. Krajan, karn, krajinec, krajišnik, ukrajinec, pa je isto kot če danes nekomu rečeš so-krajan, Rus rusinec pomeni rdečelasec, rusi pa so rdečelasci (rus pomeni staroslovansko rdeč in tam je največja gostota rdečelasih na svetu. [3].) in še bi lahko našteval.

V veliko primerih so ljudska imena narodov ali po-krajin postal tudi uradna zgodovinska in geografska imena. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Prisank (pogovorprispevki).

Po navedeni mapi so tudi Škoti (in Valižani) večinoma rdečelasi. :-) Zaplata največje gostote rdečelasih v današnji Rusiji pa nekako sovpada vsaj s severnim delom kijevskega Ro(u)s'a,. --xJaM (pogovor) 04:38, 15. maj 2016 (CEST)[odgovori]

Prisank, ko boš lahko navedel ugleden vir za svojo interpretacijo, pa se le spet oglasi. --IP 213 (pogovor) 11:00, 15. maj 2016 (CEST)[odgovori]