Pogovor:Japonska leta po gregorijanskem koledarju

mogoče tudi japonska obdobja po g.koledarju --Ziga 09:54, 26 maj 2005 (CEST)

PMSM je po gregorijanskem koledarju v naslovu čisto odveč; se pa strinjam, da bi bil možen boljši naslov Japonska obdobja. MMG Nekatere obdobja so poslovenjena, torej je treba posloveniti še vse druge. LP, --Klemen Kocjančič 09:58, 26 maj 2005 (CEST)

Prav tako imena. Japonščina je eden od jezikov, ki ga slovenimo. Tudi indijski jeziki. 'ts' pišemo ponavadi sedaj 'c' (npr. cunami), ipd. Tudi kitajščino - tam je menda malo težje. Za havajščino pa (še) ne vemo, razen za znane izjeme (Havaji in še kaj). --xJaM 11:02, 26 maj 2005 (CEST)

Ali se torej prestavi na Japonska obdobja? LP, --Klemen Kocjančič 11:20, 26 maj 2005 (CEST)

Jaz sem za. Referenca za nas je pač gregorijanski koledar. Lahko pa ta obdobja prevedemo, recimo, v majevski koledar dolgega štetja ali pa v Hajamov koledar itd - in bi imeli spet drugačne naslove. Če pa nam bodo kdaj zamenjali referenco, bomo pa prestavili, oziroma dopolnili. To se verjetno v kakšnih 50-100-tih letih (še) ne bo zgodilo. Hm, ali bi morda bilo tudi v redu 'japonske ere/(koledarske) dobe'? --xJaM 11:40, 26 maj 2005 (CEST)

Do zdaj sem uporabljal obdobje, ker sem opazil, da si ti v parih primerih uporabil tako zvezo (obdobje xy). Predlagam, da se držimo tega poimenovanja, tudi zaradi tega, ker se doba nanaša na daljše časovne obdobje, tu pa so povečini vladali le 2-3 leta. LP, --Klemen Kocjančič 11:49, 26 maj 2005 (CEST)

Vir članka en:Japanese_era_name (predvidevam). Zdaj se pa vse zakomplicira; npr. v obdobju en:Juei sta bila dva imperatorja, tako da je uvod pri nas napačen. Od tega obdobja naprej je en vladar vladal skozi 4 obdobja (to in tri druge). lP, --Klemen Kocjančič 12:07, 26 maj 2005 (CEST)

POZOR!

če bomo prevedli npr. obdobje Meiji, ne bo nihče več vedel, katero obdobje je to! Z japonci imam sorodstvene vezi pa tudi učim se tega jezika. Sem ravnokar vprašal in dobil odgovor da tega ni pametno prevajati. (čisto možno pa je da je to za kakšno obdobje že nekdo počel). Za referenco lahko povprašate še na katedro za jap. jezik na FF (prof. Andrej Bekeš) andrej.bekes@guest.arnes.si Obdobje sicer označuje vladavino nekega cesarja, ni pa to njegov priimek ipd. (Japonci tudi cesarja ne imenujejo z imenom (to bi bilo nekako bogoskrunsko), ampak samo s tenno, cesar). Res je da sem vzel zadevo iz zgoraj omenjenega http, ker se mi je zdelo, da bo dovolj pregledno za nekoga, ki bere kaj o jap. zgodovini. To je čisto splošen in javen podatek. Lahko pa ga tudi odmontirate, po želji. lp, --Ziga 12:46, 26 maj 2005 (CEST)

glej tu: http://en.wikipedia.org/wiki/Japanese_era_name --Ziga 13:03, 26 maj 2005 (CEST)

Ni problema, če si vzel iz :en, to je še priporočljivo, da se povezuje znanje iz drugih WP. Tvoj uvod se razlikuje od opisana na :en, tako, da je to treba popraviti/dopolniti. LP, --Klemen Kocjančič 13:12, 26 maj 2005 (CEST)

Nisem razumel. Žiga, glede tega, če bomo prevedli. Kaj si mislil s tem? Prevedli izraz 'Meiji' v 'obdobje Meiji' ali je mišljeno glede same besede - Meidži. Za nas je zelo pomembna izgovorjava japonskih besed in je dobro, če se tega držimo. Verjetno tudi ni rečeno, da bomo mi kot drug narod spoštovali njihovo tradicijo in bomo v teh primerih izpadli pravi heretiki, čeprav nezavedno. Ne, seznam je vsekakor zanimiv. Klemen, ali lahko prosim pobrskaš po spominu kje sem uporabil to zvezo (obdobje xy). Ja, lahko je tudi obdobje, če je taka stvar, da je bila vladavina le nekaj let. Velikokrat (tudi v starih časih) - npr. Nabokadnezarjeva doba, so to časovno štetje uporabljali, ko nosilca imena že dolgo ni bilo več. Jaz sem le gledal iz čisto splošnega in linearnega vidika koledarskih tem. Ker me koledarji ('časovna štetja', ...) zanimajo iz astronomskega in optimalnega vidika, je jasno, da me zgodovinska obdobja/dobe/ere ne toliko, ker gre bolj za 'primitivne' pristope k problemom. To je med drugim bil (in morda je še) eden od zelo težkih problemov. --xJaM 13:23, 26 maj 2005 (CEST)

Na žalost se ne bi spomnil kje. V glavnem obdobje ni napačno, saj se uporablja tudi v lit. Zdaj je treba le razrešiti princip poimenovanja teh manjših obdobij (s strani Japoncev; kako in kaj). Če bomo uporabljali obdobje za ta časovno enoto, a za višje (npr. Kamakura) uporabljamo doba, kot na :en (Period)? MMG Žiga ali lahko priporočiš, kakšno dobro knjigo o japonski zgodovini v slovenščini (da se pregleda način poimenovanja)? LP, --Klemen Kocjančič 13:35, 26 maj 2005 (CEST)

Aha. ok, sem mislil da bi radi prevedli pomensko. (Npr. priimek tanaka bi zmogli prevesti iz dveh kanji-pismenk (ta=polje in naka=sredina) v "srednje polje", (hm. Poljanec bi bil dober slovenski priimek potem) ampak to bi bil nonsens. Posloveniti samo izgovorno ima večji pomen iz Meiji v Meidži in pod tem geslom kasneje napisati članek. Klemen, jaz imam samo japonsko zgodovino bilingual eng/jp. Ne vem ali je kaj dosti zgodovinskega direktno prevedenega iz jp. v slo., namreč študij jp. obstaja na FF cca. osmo leto. Tisti, ki so se ukvarjali s tem prej, so prevajali večinoma iz angleščine. Bom pa še preveril, zdajle ne morem.--193.77.198.131 15:33, 26 maj 2005 (CEST)--Ziga 15:35, 26 maj 2005 (CEST)

takole: obstaja sicer hepburnov sistem za "romanizacijo" t.j. transkripcijo japonske zlogovne v latinsko abecedo. Pri nas obstaja (in zaenkrat še ostaja) pravilo SSKJ, ki bolj ali manj diktira "piši kao što govoriš" za japonščino. Treba je samo vedeti da se j bere kot dž, sh in sj (+vokal) = š, vokali s črto zgoraj (glej wiki en:) pa so dolgi vokali. Z japonsko zgodovino se pri nas žal ne ukvarja prav veliko ljudi. Vsa ta imena še niso nikoli bila v celoti poslovenjena. Lahko poslovenimo kot veleva zakon (ali pa v oklepaju zraven pustimo še romaji hepb. transkripcijo)--193.77.198.131 16:09, 26 maj 2005 (CEST)

ŠE DODATEN NERAZREŠEN PROBLEM PISANJA V SLOVENŠČINI:

NPR.:

• (hiragana:) じ　= (romaji.) ji = (slo.izgovorno:) 1.) ži ALI 2.) dži

• (kanji:) 東京　=　(hiragana: ) とうきょう　= (romaji:) tōkyō = (internacionalano: ) Tokio, kar smo privzeli tudi Slovenci. Vendar pa bi, glede na izgovorjavo in na pravopis lahko pisali tudi Tokjo. (Predvsem pa ne moremo v slovenščini dobro označiti dolgih vokalov (npr. ō ). Če bi to delali z našimi znaki, bi dobili Tookjoo.

Ker je ime tega mesta tako znano, se sploh ne sprašujemo o tem, ali smo ga v skladu s pravili prevedli v slo.

Zavoljo članka o japonskih obdobjih lahko tudi spremenimo klasičen romaji prevod v poševno pisavo, tako, da se ve, da ni čisto prava slovenščina? Vsekakor je to očitno pionirski članek z japonsko-slovensko problematiko na slowiki. Zato je verjetno najboljše, da probleme rešimo tukaj, preden jih v podobnem kontekstu nastane še več.--Ziga 10:41, 27 maj 2005 (CEST)

Jaz predlagam, da se posloveni le tista imena, ki uporabljajo posebne znake (npr. ' nasredi imena), najbolj pogoste pa se pusti kot so (npr. ninja in ne nindža, dojo in ne dodžo, ryu in ne rju, kyu in ne kju). lP, --Klemen Kocjančič 10:53, 27 maj 2005 (CEST)

Zakaj smo (ne vem kdaj) prevzeli Tokio, ne vem, pa tudi ne vem, zakaj so mednarodno privzeli tako. To, da bomo 'pogoste' besede puščali tako kot so, bo zmeda in PMSM bo le začasna rešitev. Tudi 'tsunamije' zdaj pišemo le cunami. Da ne pišemo 'nindža', 'dodžo', 'rju', 'kju' je verjetno le stvar časa. Stvar časa je morebiti tudi izraz »wikipedija«. Podobno kot ta stran je tudi stran o japonski različici backgammona, sugorokuju pionirska. Ali ni nekaj pravil tudi v SP, in ne le v SSKJ, če se ne motim? Pravila piši kao što govoriš (pkšg) so v slovenščini PMSM nastala bolj previdno kot pri nekaterih drugih slovanskih jezikih (bolgarščina, ruščina - (ruščina se npr. sploh ne boji neposrednih zapisov tujk ('kofe', 'mister', 'muss'), srbščina, ukrajinščina, ...) Verjamem da so nanje vplivale tudi posebnosti same slovenščine, pa tudi jezika. Angleških izrazov, imen praviloma ne slovenimo - morda pa bodo tudi pri japonščini 'pogruntali', oziroma prilagodili nek sitem pravil, ki bo najbolje ustrezal slovenščini. PMSM pa se mednarodni zapis ne bo uveljavil pri nas. Tudi se mi v tem primeru zdi sistem pkšg boljši od nekega, ki so ga 'diktirali' tujci. Če pa se bo izkazalo, da je (vsaj do slovenščine) japonščina bolj podobna angleščini in jezikom, ki jih ne slovenimo, pa bomo pisali tako. Pri japonščini se mi je že od nekdaj zdelo zanimivo to, da je menda v začetku uporabljala kitajsko pisavo, ali ne. --xJaM 11:57, 27 maj 2005 (CEST)

Japonščina še vedno in kar zelo uporablja kitajske pismenke (Kanji), glej gor pri napisu Tokio, in pa dve vrsti japosnkih zlogovnih pismenk, hiragano in katakano. Izraz furigana stoji za tolmačenje kakšnih zakompliciranih kanji-jev s pismenkami hiragana (ki so z manjšo velikostjo napisane ob njih. (kitajskih). --Ziga 12:57, 27 maj 2005 (CEST)