Poboj pri Roženpelju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Do poboja pri Roženpelju je prišlo v noči iz 8. na 9. september 1942 v okolici vasi Roženpelj pri Trebnjem. Partizani so takrat likvidirali pet kmetov in požgali njihove domačije.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Spomladi in poleti leta 1942 sta katoliška Slovenska legija in liberalna Narodna legija vzpostavili ilegalne bojne enote za odpor proti okupatorju, vendar so se le-te takoj začele spopadati s partizani.[1] V maju in juniju 1942 so se kmetje v Loškem potoku, na Rudolfovem pri Svetem Vidu nad Cerknico in v Šentjoštu organizirali v obrambo pred partizanskimi napadi.[2] Revolucionarno nasilje je privedlo vodstvo Slovenske legije do odločitve, da se poveže z Italijani in z njihovim privoljenjem ustanovi vaške straže za obrambo kmečkega življa pred partizani. Prva vaška straža je bila ustanovljena 17. 7. 1942 pri Šentjoštu. Partizani so se na pojav vaških straž odzvali z ustrahovanjem ali z likvidacijo posameznikov, ki bi lahko postali nasprotnikovi organizatorji. Medtem ko so se italijanski okupatorji iz oddaljenejših vasi umikali v postojanke, so partizani po teh vasi zatirali nastajanje vaških straž.

Partizanski napad na Roženpelj 8.–9. september 1942[uredi | uredi kodo]

Partizanski napad na okolico Roženpelja je bil najverjetneje povezan z vedno močnejšim odporom kmečkega prebivalstva proti revolucionarnemu nasilju.[3] Po začetku ustanavljanja vaških straž julija 1942 in italijanski "roški ofenzivi" v avgustu in septembru 1942 so se partizani znašli v defenzivi.[navedi vir] Število vaških stražarjev, ki so večinoma izhajali iz ilegalne Slovenske legije, je naraščalo in v nekaj mesecih preseglo število partizanskih borcev.[4] V napadu na Roženpelj naj bi sodelovalo okoli 150 partizanov.[5] Vaščani so partizanski napad očitno pričakovali, saj so v nočeh pred 8. septembrom večinoma spali izven vasi, v noči na 9. september, ko naj bi bila vas ščitila legionarska posadka, pa jih je večina ostala doma.

Žrtve[uredi | uredi kodo]

Franc Udovč je bil sodar in posestnik iz vasi Podlisec. Udovč in njegova hči Justina sta v medvojnem časopisju (Slovenec) omenjena kot pomočnika ljubljanskega trgovca Joška Eggerja, ki so ga partizani 3. 7. 1942 ugrabili med njegovo poslovno potjo na Dolenjsko, mu odvzeli precej denarja in ga po celodnevnem mučenju ubili.[navedi vir] Dva dni kasneje, 5. 7. 1942, sta bila v partizansko taborišče na Kremenjek privedena še Franc in Justina Udovč, ki so ju zasliševali tri dni, nakar so ju izpustili zaradi bližajoče vojaške nevarnosti.[6] Udovč je nekaj tednov pred partizanskim napadom iz previdnosti spal izven vasi, v noči na 9. september pa je spal doma. Ko se je zgodaj zjutraj odpravljal na delo, je četa partizanov obkolila njegovo domačijo v Podliscu in zahtevala, da prideta oče in hči ponovno z njimi. V hiši so pobrali denar in obleko in ju odpeljali proti Volčjim jamam. Do 2. ure popoldan so ju vlačili po okoliških gozdovih, jima grozili in ju ustrahovali. Ko so se vrnili v bližino Podlisca, so očeta Franca Udovča ustrelili, hčer Justino pa izpustili.[navedi vir]

Janez in Anton Novak. Novakova domačija v Roženpelju, po domače pri Kojamčevih, je bila prva žrtev partizanskega napada. Partizani so 60-letnemu gospodarju Janezu odvzeli denarnico s 14.000 lirami in ga nato sredi veže ustrelili. Sinovi so se medtem poskrili v kleti in na seniku. Partizani so od hčere zahtevali ključ od kleti, vendar jim ga ni hotela izročiti. Ko so vdrli v klet, so naleteli na dva Novakova sinova. Prvi je zamahnil proti njim z motiko in uspel pobegniti, drugemu, Antonu, pa to ni uspelo. Naslednje jutro so ga našli mrtvega 10 korakov od hiše, s porezano roko, nekaj odsekanimi prsti in z razbito desno stranjo lobanje. Dva preostala Novakova sinova sta se skrivala na seniku. Mlajšemu je uspelo pobegniti, starejšega so med pretepanjem zasliševali, vendar je tudi njemu uspelo pobegniti v Knežjo vas, čeprav so streljali za njim in ga zadeli v stegno. Domačijo so zažgali.

Lovro Trunkelj. Ob zažigu Kojamčeve domačije so se vnela tudi druga poslopja v vasi. Sosed Lovro Trunkelj se je z namočeno rjuho odpravil proti ognju, a so ga partizani odgnali stran. Ko se je umikal, ga je en od njih ustrelil v hrbet. Trunkelj se je zavlekel do soseda Skruna, kjer ga je neki partizan do smrti zabodel z bajonetom. Požgali so tudi Trunkljev hlev z živino vred.[navedi vir] Franček Saje piše, da so Janeza Novaka in Lovra Trunklja kaznovali z ubojem, ker so pred tem vaščani pokončali več partizanov, drugi krivci za partizanske smrti pa so pobegnili v Trebnje.[7]

Jože Sirk iz bližnjih Selc je bil v svaštvu z enim od vodilnih lokalnih partizanov. Ob napadu na Roženpelj, ki so ga prebivalci Selc spremljali od daleč, se ni umaknil od doma, čeprav so mnogi drugi vaščani to storili in ga k temu nagovarjali. Sirk je vztrajal, da se nima pred partizani česa bati: »Saj nisem nič hudega naredil.« Takoj po napadu na Roženpelj so partizani prišli tudi v Selce, se ustavili pred Sirkovo hišo in zahtevali, da gre z njimi. Truplo Jožeta Sirka so vaščani našli naslednji dan pred gozdom ob pešpoti iz Selc na Babno goro. Imel je prestreljena senca in globoko rano med ramo in ključnico. Partizani so hoteli požgati tudi Selce. Od tega naj bi jih odvrnil domačin, ki jim je zabrusil: »Vso zimo in pomlad smo vam dajali hrano in vse ste dobili na Selcah, karkoli ste zahtevali. V zahvalo nam boste pa zdaj vse požgali.«[8]

Odziv vaščanov[uredi | uredi kodo]

Vaščani so vse tri mrtve v Roženpelju položili v krste, pogreba pa si zaradi partizanskih groženj sprva niso upali opraviti. Vasi so za nekaj dni popolnoma zamrle. Ko so se postopoma vračali na domove, so kmečka opravila prevzele ženske, moški pa so se pridružili legionarjem v Selcah in v Trebnjem. 20. septembra se je selška legionarska posadka na Roženpelju spopadla s partizani in tokrat ubranila vas.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Franček Saje: Slovenska legija. Legija smrti ali MVAC. Belogardistični Štajerski bataljon. Belogardizem, 1952, 146 sl.; 285 sl.; 325 sl.
  2. Ivan Košutnak: Resnica o domobranstvu, Nova Slovenska zaveza 2011.
  3. Janko Maček, Zgodba Marije Trunkelj iz Loga pod Šumberkom, Zaveza, št. 13., junij 1994.
  4. Slovenski zgodovinski atlas, Ljubljana: Nova revija, 2011, 186.
  5. Rožempeljskim žrtvam v spomin, Slovenec 1942.
  6. Partizansko delo v Doberniču, Slovenec 1942.
  7. Franček Saje: Belogardizem, Ljubljana, 1952, 462.
  8. Rožempeljskim žrtvam v spomin, Slovenec 1942.