Pivška presihajoča jezera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Polno Palško jezero
Presahnjeno Palško jezero
Palško jezero je največje od presihajočih jezer zgornje Pivške doline; na zgornji sliki ob visokem vodostaju decembra, na spodnji presahnjeno jezero jeseni, dva meseca prej

Pivška presihajoča jezera so skupina večjih in manjših kotanj, v vlažnejšem delu leta napolnjenih z vodo, ki se nahaja v zgornji Pivški dolini. Ležijo na skalni terasi ob vznožju Javornikov, ki se dviga nad uravnanim dnom kotline, po katerem teče reka Pivka. Površje terase se od 650–670 m nadmorske višine spusti proti jugozahodu na 550–570 m n. v. V njej so številne depresije z uravnanim dnom in ostrim prehodom v pobočja ob robovih, ki so dovolj globoke, da segajo do nivoja nihanja podtalnice, zato se po večjih deževjih napolnijo z vodo in nastanejo presihajoča jezera.[1]

Seznam jezer[uredi | uredi kodo]

Na območju je večje število kraških depresij, ki so jih domačini poimenovali jezero, ribnik, kal, mlaka, luža ipd., odvisno od velikosti in stalnosti. Daleč največji sta Palško in Petelinjsko jezero, ki v dolžino merita prek 1500 m, med jezera pa poleg njiju prištevamo še naslednje občasno poplavljene kotanje premera 100 do 300 m:[1][2]

Ime Nadm.
višina (m)
Površina (m²) Volumen (m³) pogostost pojavljanja koordinate Slika
dna povpr.
gladine
najv.
gladine
povpr. najv. povpr. najv.
Jeredovce 537,5 542 90.197 113.428 redko 45°43′46″N 14°12′55″E / 45.729490°N 14.215185°E / 45.729490; 14.215185
Krajnikov dol 537 540 21.513 18.849 redko 45°43′09″N 14°12′30″E / 45.719075°N 14.208201°E / 45.719075; 14.208201
Petelinjsko jezero 532,2 541 545 647.157 736.341 4.128.712 6.891.976 pogosto 45°42′24.69″N 14°13′33.82″E / 45.7068583°N 14.2260611°E / 45.7068583; 14.2260611 03 Petelinjsko jezero (2).JPG
Palško jezero 542,3 555 566 1.027.812 1.904.784 7.144.854 22.983.817 pogosto 45°41′7.68″N 14°15′14.53″E / 45.6854667°N 14.2540361°E / 45.6854667; 14.2540361 Palsko jezero.jpg
Klenski dol (Klensko jezero) 544 545 547,5 3.689 36.830 1.330 57.565 redko 45°40′45″N 14°13′28″E / 45.679230°N 14.224306°E / 45.679230; 14.224306
Radohovsko jezero 534,2 535,6 536 7.455 15.519 14.221 22.434 pogosto 45°40′31″N 14°12′19″E / 45.675273°N 14.205231°E / 45.675273; 14.205231
Parsko jezero 538 540 542 29.798 37.231 46.060 114.594 pogosto 45°40′02″N 14°13′29″E / 45.667099°N 14.224827°E / 45.667099; 14.224827 Parsko jezero.jpg
Malo Drskovško jezero 539,2 540 544 41.120 82.657 52.593 327.782 pogosto 45°39′47″N 14°13′48″E / 45.663011°N 14.230118°E / 45.663011; 14.230118
Veliko Drskovško jezero 541,7 545 549 186.334 207.547 441.427 1.247.611 pogosto 45°39′31″N 14°14′16″E / 45.658663°N 14.237718°E / 45.658663; 14.237718
Veliko Zagorsko jezero 549 550 551 16.552 23.479 19.920 39.085 redko 45°39′11″N 14°14′32″E / 45.653012°N 14.242114°E / 45.653012; 14.242114
Malo Zagorsko jezero 544,2 548 548,5 39.425 44.552 83.100 103.768 pogosto 45°39′05″N 14°14′09″E / 45.651476°N 14.235818°E / 45.651476; 14.235818 Malo Zagorsko jezero.jpg
Veliki dol za Kalcem

(jezero za Kalcem)

553,8 555 556 15.001 18.496 26.729 42.125 redko 45°38′38″N 14°14′39″E / 45.643908°N 14.244197°E / 45.643908; 14.244197 Veliki dol za Kalcem.jpg
Kljunov ribnik 549,5 551 551 784 784 80 80 pogosto 45°38′35″N 14°14′23″E / 45.643181°N 14.239692°E / 45.643181; 14.239692
Bačko jezero 560,4 562,5 568 32.531 86.250 64.648 392.551 redko 45°38′33″N 14°15′25″E / 45.642401°N 14.256960°E / 45.642401; 14.256960 Bačko jezero.jpg
Laneno jezero 570,2 572 12.384 19.308 redko 45°38′30″N 14°15′37″E / 45.641655°N 14.260206°E / 45.641655; 14.260206 Laneno jezero.jpg
Čičko polje[* 1] 568,5 576,5 591.419 591.417 zelo redko 45°37′46″N 14°14′55″E / 45.629419°N 14.248502°E / 45.629419; 14.248502
Kalsko jezero 553,8 555[* 2] 554,5 56.368[* 2] 16.280 26.813[* 2] 6.937 pogosto 45°38′11″N 14°14′22″E / 45.636331°N 14.239513°E / 45.636331; 14.239513 Kalško jezero.jpg
Nariče[* 1] 571,1 573 78.092 82.966 zelo redko 45°36′10″N 14°15′25″E / 45.602804°N 14.256997°E / 45.602804; 14.256997
Šembijsko jezero 558,8 560 569,9 12.381 93.561 11.274 549.971 redko 45°36′04″N 14°15′03″E / 45.601062°N 14.250922°E / 45.601062; 14.250922
  1. 1,0 1,1 Jezero zaradi pojavljanja le ob izrednih poplavah uradno ne spada pod Pivška presihajoča jezera
  2. 2,0 2,1 2,2 povprečen vodostaj je bil merjen pred izkopom odvodnega jarka, ki je drastično zmanjšal velikost jezera

Flora in favna[uredi | uredi kodo]

Sibirska perunika je v Sloveniji redka in ogrožena vrsta

Pivška dolina spada pod submediteransko in dinarsko fitogeografsko območje. Rastline, ki poraščajo dno kotanj, so prilagojene na občasno poplavljenost, kljub temu je življenjski uspeh odvisen od sezone, saj poplavljenost ne traja vsako leto enako. Dno kotanj ima zaradi izpiranja debelejšo plast prsti, zaradi tega in drugih dejavnikov se tam razvije rastlinska združba, ki zelo spominja na gojene travnike. Predvsem pri višjih rastlinah se vpliv sezone, med katero rastline zbirajo založne snovi in tvorijo semena, pozna še pri rastnem uspehu naslednjo sezono. Če je poplavljenost dolgotrajnejša, je uspeh slabši. Ob opustitvi košnje se prične sukcesija, kjer se v poznejših stadijih razrastejo rdeča vrba in druge grmovnice. Ob popisu leta 2000 so botaniki ugotovili več redkih in ogroženih vrst, kot so sibirska perunika, robati luk, združba ilirskega mlečka in modre stožke, združba rušnate masnice in visokega trpotca ipd.[1]

Bogata rastlinska združba širšega območja daje zavetje številnim vrstam živali, med popisom leta 2000 je bilo med drugim ugotovljenih 210 vrst hroščev, 106 vrst metuljev in 127 vrst ptičev. Od vodnih živali izstopajo redki raki kraški škrgonožci in ličinke žuželk. Na širšem območju se pojavlja divjad, tudi velike zveri, in večje število ptic kulturne krajine, kot so kosec, pisana in rjava penica, prepelica, rjavi srakoper ter veliki strnad.[1] V podzemnih vodotokih tega območja živijo človeške ribice, ki jih ob visokih vodah včasih priplavi na površje.[3]

Raba in varstvo[uredi | uredi kodo]

Krajina pri Palčju nad Palškim jezerom

Ker je območje jezer del leta poplavljeno, je neprimerno za poljedelstvo, dno so domačini uporabljali le za pridobivanje sena za živinorejo.[4] Gospodarsko pomembnejši dejavnosti v preteklosti sta bila gozdarstvo in žaganje lesa. Kmetijska raba se opušča, zato zdaj bregove zarašča gozd. Na življenje močno vpliva suša v sušnem delu leta, ko se voda umakne več deset metrov pod kraško površje.[1]

Zaradi strateške lege kotline je bil del območja, predvsem del okoli Petelinjskega in Palškega jezera, spremenjen v vojaški poligoni, ki ga je v ta namen uporabljala že avstro-ogrska vojska, po njej pa tudi italijanska in jugoslovanska. V času vojaških vaj so prebivalcem Petelinjega izplačevali odškodnino za nezmožnost uporabe območja.[4] Po dnu kotanj so še vedno vidni ostanki streliva, v vojaške namene pa se danes uporablja le še najsevernejše jezero Jeredovce, ki je del vadišča SV Poček.[1]

Prvi poskusi zaščite posameznih delov segajo v 1960. leta, a se je vojaška raba nadaljevala kljub razglasitvi Petelinjskega in Palškega jezera za živa naravna spomenika II. nazreda z narodno pomembnostjo. Leta 1984 je Občina Postojna sprejela odlok, s katerim so bili Palško, Petelinjsko, Veliko in Malo Drskovško jezero razglašeni za naravne spomenike, desetletje kasneje pa se je varstvo razširilo na 13 jezer. Kljub temu je se je po eni strani nadaljevala vojaška raba Palškega in Petelinjskega, območje ostalih pa se je zaradi opuščanja kmetovanja zaraščalo, zato se je degradacija kulturne krajine nadaljevala. Zdaj sta Palško in Petelinjsko jezero razglašena za naravni vrednoti državnega pomena, ostala jezera pa so naravne vrednote lokalnega pomena. Območje je tudi del ekološko pomembnega območja Snežnik-Pivka, območja Natura 2000 Snežnik-Pivka in potencialnega posebnega varstvenega območja Javorniki-Snežnik.[5]

Leta 2012 je bil na delu, ki spada pod Občino Pivka, oblikovan Krajinski park Pivška presihajoča jezera, uradno ustanovljen leta 2014. Kot možnost za trajnostno rabo se zdaj izpostavlja ekoturizem.[6][7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Mulec J.; Mihevc A.; Pipan T. (2005). "Presihajoča jezera na pivškem". Acta Carsologica. Vol. 34 no. 3. str. 543–565.
  2. Kovačič, Gregor; Habič, Špela (2005). "Kraška presihajoča jezera Pivke (JZ Slovenija) ob visokih vodah novembra 2000". Acta Carsologica. Vol. 34 no. 3. str. 619–649.
  3. Kirn, Tina (2018). "Finds of washed-out proteus from the Pivka intermittent lakes and the Pivka river". Natura Sloveniae. Vol. 20 no. 2. str. 51–56.
  4. 4,0 4,1 Erjavec, Martina; Peršič, Magda (2005). "Živeti z jezerom, živeti brez jezera. Uvod v raziskovanje načina življenja ob Petelinjskem in Palškem presihajočem jezeru". Acta Carsologica. Vol. 34 no. 3. str. 784–814.
  5. Cernatič Gregorič, Anica; Gorkič, Mirjam (2005). "Presihajoča jezera Zgornje Pivke - varstvo skozi čas". Acta Carsologica. Vol. 34 no. 3. str. 815–828.
  6. Popov, Jurij (2017-04-02). "Pivška presihajoča jezera – ogrlica 17 jezer". Radio Prvi. Pridobljeno dne 2020-04-17.
  7. "Odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera". Uradni list Republike Slovenije (43/2014): 4666. 2014-06-13. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20141783. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]