Prepelica
| Prepelica | |
|---|---|
 | |
| Samec v Nemčiji | |
| Oglašanje samca iz Anglije | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Galliformes (kure) |
| Družina: | Phasianidae (poljske kure) |
| Rod: | Coturnix |
| Vrsta: | C. coturnix |
| Dvočlensko ime | |
| Coturnix coturnix (Linnaeus, 1758) | |
 | |
| Območje razširjenosti C. coturnix Gnezditveno Vse leto Ne-gnezditveno Verjetno izumrlo & uvedeno Živeče & uvedeno (stalno) | |
| Sinonimi | |
| |
Prepelica, tudi navadna prepelica (znanstveno ime Coturnix coturnix) je naš najmanjši predstavnik ptic iz družine poljskih kur (Phasianidae), ki se jeseni odseli, spomladi pa vrne. Prezimuje v severni, vzhodni in zahodni Afriki in Arabiji.
Opis
[uredi | uredi kodo]Prepelica je majhna ptica ki meri od 17 – 19 cm in tehta okoli 150g. Samec in samica sta si po izgledu zelo podobna le da ima samec nekoliko izrazitejšo barvo. Samec ima rjavo, samica pa belkasto podvratno perje. Nad očmi ima samec belo progo. Z razprtimi krili meri 32 – 35 cm. Ima rjavo glavo, rdečkasto rjave oči in rjav rahlo ukrivljen kljun.
V Slovenijo prihaja konec aprila ali začetek maja, odhaja pa konec avgusta ali začetek septembra. Za razliko od drugih ptic selivk prepelica ne sledi vedno isti poti in lahko spremeni kraj gnezdenja ali prezimovanja. Pari se v maju in juniju. Gnezdi na tleh po navadi pod grmom, gostem žitu ali travi kjer v majhno vdolbinico znese 8 – 16 jajc, ki so rumeno rjave barve s temnimi pikami in lisami. Vali jih 17 – 18 dni.
Življenjski prostor prepelice so odprta polja, travniki in žitna polja. Hrani se z različnim rastlinjem, semenjem, tudi žuželkami, ki so glavna hrana kebčkom. Pred jesenjo je lepo rejena. Rada ima rahlo vlažna tla, najdemo jo do višine 1000m nadmorske višine, ponekod pa lahko doseže tudi 1800m nadmorske višine.
Prepelice veljajo za specialiteto, tako zaradi njihovih jajc kot tudi njihovega mesa.
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Prepelico je prvi znanstveno opisal švedski naravoslovec Carl Linnaeus leta 1758 iv deseti izdaji njegovega dela Systema Naturae z dvočlenskim imenom Tetrao coturnix.[2] Vrstni pridevek coturnix je latinska beseda za prepelico.[3] Ta vrsta se danes umešča v rod Coturnix, ki ga je leta 1764 uvedel francoski naravoslovec François Alexandre Pierre de Garsault.[4][5][6] Navadna prepelica je bila nekoč obravnavana kot ista vrsta kot japonska prepelica (Coturnix japonica).[7] Razširjenost obeh vrst se prekriva v Mongoliji in ob Bajkalskem jezeru , vendar ne kažejo znakov križanja v naravi. V ujetništvu imajo križanci zmanjšano plodnost..[8][9] Zato danes japonsko prepelico obravnavajo kot ločeno vrsto.[6]
Prepoznanih je pet podvrst:[6]
- C. c. coturnix (Linnaeus, 1758) – gnezdi v Evropi in severozahodni Afriki vse do Mongolije in severne Indije; prezimuje v Afriki ter osrednji in južni Indiji
- C. c. conturbans Hartert, 1917 – Azori
- C. c. inopinata Hartert, 1917 – Zelenortski otoki
- C. c. africana Temminck & Schlegel, 1848 – podsaharska Afrika in trije otoki
- C. c. erlangeri Zedlitz, 1912 – vzhodna in severovzhodna Afrika
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 BirdLife International (2018). »Coturnix coturnix«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst (v angleščini). 2018 e.T22678944A131904485. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22678944A131904485.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.
- ↑ Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Vol. 1 (10th izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 161.
- ↑ Jobling, James A (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 120. ISBN 978-1-4081-2501-4.
- ↑ Garsault, François Alexandre Pierre de (1764). Les figures des plantes et animaux d'usage en medecine, décrits dans la Matiere Medicale de Geoffroy Medecin (v francoščini). Vol. 5. Paris: Desprez. Plate 686.
- ↑ Welter-Schultes, F.W.; Klug, R. (2009). »Nomenclatural consequences resulting from the rediscovery of Les figures des plantes et animaux d'usage en médecine, a rare work published by Garsault in 1764, in the zoological literature«. Bulletin of Zoological Nomenclature. 66 (3): 225–241 [233]. doi:10.21805/bzn.v66i3.a1.
- 1 2 3 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (2020). »Pheasants, partridges, francolins«. IOC World Bird List Version 10.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 3. oktobra 2020.
- ↑ Peters, James Lee, ur. (1934). Check-List of Birds of the World. Vol. 2. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 92.
- ↑ Moreau, R.E.; Wayre, P. (1968). »On the Palaearctic quails«. Ardea. 56 (3–4): 209–227.
- ↑ Cramp 1980, str. 503.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Cramp, Stanley, ur. (1980). »Coturnix coturnix Quail«. Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Vol. II: Hawks to Bustards. Oxford: Oxford University Press. str. 496–503. ISBN 978-0-19-857505-4.
- Božič, Ivo Ptiči Slovenije. Lovska zveza Slovenije 1983
- Slovenski lovski priročnik Lovska zveza Slovenije 1974
- Lovački priručnik Lovačka knjiga, Zagreb 1967
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- BirdLife informativni list o vrsti Coturnix coturnix
- »Coturnix coturnix«. Avibase.
- »Prepelica media«. Internet Bird Collection.
- European Quail fotogalerija na VIREO (Drexel University)
- Interaktivni zemljevid območja razširjenosti: Coturnix coturnix na Rdečem seznamu IUCN
- Audio posnetki vrste: Common quail na Xeno-canto.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
