Kljunov ribnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kljunov ribnik
Legablizu Bača, Občina Ilirska Bistrica, Pivška kotlina, Notranjska, Slovenija
SkupinaPivška presihajoča jezera
Koordinate45°38′35″N 14°14′23″E / 45.643181°N 14.239692°E / 45.643181; 14.239692Koordinati: 45°38′35″N 14°14′23″E / 45.643181°N 14.239692°E / 45.643181; 14.239692
Vrstapresihajoče jezero
Glavni dotokimezenje vode iz tal
Glavni odtokipotok iz Kljunovega ribnika
Države porečjaSlovenija
Maks. dolžina~35 m
Maks. širina~ 22 m
Površina784 m²
Maks. globina1,5 m
Količina vode80 m³
Gladina (n.m.)551 m
Otoki0
NaseljaBač (1700 m stran)
Spletna stranhttp://pivskajezera.si/

Kljunov ribnik je najmanjše Pivško presihajoče jezero, saj prekriva le 784 m². Leži jugozahodno od doline Mali dol, le nekaj deset metrov stran od reke Pivke. Najvišji vodostaj doseže hitro in skoraj vsakič, ko je jezero vidno, saj se nato voda začne v potoku izlivati v Pivko, zato sta tudi povprečni in najvišji vodostaj enaka.[1] V preteklosti so tu zvrtali tri vrtine, da bi raziskovali nivo podtalnice. Preden so jih zamašili je skozi njih voda bruha na površje, ob najvišjih vodostajih celo en meter visoko.[1] Ime "ribnik" zanj ni najbolj primerno, saj ribe ne plavajo v njem, ker poleti presahne. Domačini pravijo, da je ime dobilo po človeških ribicah, ki jih kar pogosto izbruhne z vodo.[1] V dolino vodita dva kolovoza, eden v zgornji del (Mali dol) ter eden v spodnji del, kjer se nahaja jezero.[2]

Vodostaj[uredi | uredi kodo]

Leži v plitvi kotanji, zato iz Kljunovega ribnika kmalu po nastanku že začne odtekati voda v Pivko (549,8 m) in zaradi tega se o nekih velikih razlikah v obsegu jezera ne more govoriti. Je pa v njegovi okolici veliko izvirov, ki se pojavljajo ob različnih vodostajih Pivke. Najprej se pojavi jezerce v glavni kotanji. Ob redni večji fazi ojezeritve so aktivni že vsi glavni izviri, ob velikih pa ojezeritvah se jezero poveča proti izvirom sredinskega in južnega potoka, ti so z njim povezani z plitvo vodo. Ob zelo velikih ojezeritvah pa voda tudi mezi iz tal v višjem delu doline (Mali dol) ter odteka v jezero. Voda tudi izvira iz višje vrtine. Voda mezi iz tal tudi na južnem delu nižjega dela kotanje.[2]

Vrtine[uredi | uredi kodo]

Pred več leti so tu izvrtali tri vrtine za raziskovanje nivojev podzemne vode. Dve, s premerom 17,5 cm in 7,5 cm, ležita zahodno od potoka iz Kljunovega ribnika, na pobočju kotanje. Obe vrtini sta bruhali vodo, večja tudi do metra v zrak, dokler ju niso v jeseni 2009 zamašili. Velika vrtina ima 15 cm visok betonski podstavek,tega pa obdaja ozka betonska plošča. Malo vrtino prav tako obdaja betonski podstavek, ki pa je pokrit s prstjo. Trtja vrtina leži v Malem dolu, v bližini mejice, ki dolino ločuje od doline z jezerom. Ima premer 22,5 cm ter ni zamašena. Novembra 2012 so vrtino prekrili s kamnom, ki pa ne preprečuje poti vodi. Ta pride na površje le ob višjih vodah, saj leži višje od drugih dveh.[2]

Potoki[uredi | uredi kodo]

Potok iz kljunovega ribnika[uredi | uredi kodo]

Potok najprej teče po severnem delu kotanje, nato pa skozi grmovje in drevje do izliva v Pivko. Dno je na začetku ponekod pokrito s kamni, v grmičevju pa povsem. Ob visokih vodah ga napaja le jezero, po presahnitvi pa izvir za Kljunovim ribnikom, ki se nahaja na sotočju s potom.[2]

Severno od male vrtine je v plitvi kotanjici izvir, ki polni potok, ta je levi pritok potoka iz Kljunovega ribnika. Izvir in dno potoka sta deloma pokrita s kamni. Ob večjih ojezeritvah voda iz izvira teče na vse strani, tudi v jezero. Malo južneje je še en izvir, ki napaja isti potok, ta se pojavi le ob večjih ojezeritvah. Voda v bistvu izhaja iz dveh razpok v betonskem vsadku male vrtine ter mezi iz zemlje okoli. Voda se razliva na vse strani, okoli velike vrtine pa naredi manjše jezerce.[2] Voda iz teh izvirov se ob večjih fazah ojezeritve tudi izliva v sredinski potok.[2]

Sredinski potok[uredi | uredi kodo]

V višjem delu spodnjega dela doline je še ena manjša kotanjica s svojim izvirom in nekaj kamni na dnu. Iz kotanjice vodi struga do severnega roba, kjer se razširi in teče v Pivko. Na dnu struge ter na njenem levem bregu leži nekaj z mahom poraščenih kamnov. Ob zelo velikih ojezeritvah se voda iz izvira razliva na vse strani, tudi v jezero.[2]

Južni potok[uredi | uredi kodo]

V izviru blizu izvira sredinskega potoka leži še ena plitva kotanjica, pokrita s kamni. Nahaja se nad izviri pri Kljunovem ribniku, v katere teče voda v potoku prosto po travniku. Ob velikih ojezeritvah se voda iz izvira razliva na vse strani, tudi v jezero.[2]

Faze ojezeritve[uredi | uredi kodo]

V sponji tabeli so glavne stopnje ojezerjenja, pri katerih lahko pride tudi do manjših odstopanj.[2]

Stopnje ojezerjenje Kljunovega ribnika
glavna stopnja ojezeritve manjša stopnja ojezeritve aktivnost izvirov/potokov obseg jezera vodostaj vode v vrtinah/


bruhanje vode pred zamašitvijo

redna manjša F1 voda mezi v zaraščenem delu sredinskega potoka

izviri pri in za Kljunovem ribnikom so aktivni

potok iz jezera je aktiven

Ostali izviri niso aktivni

jezero v manjšem obsegu

na jugu manjša luža

velika: 5-60 cm pod površjem

mala: do ~ 55 cm pod površjem

višja: 125-180 cm pod površjem

redna manjša F2 Izvira levega pritoka potoka iz jezera postaneta aktivna

voda mezi v zaraščenem delu sredinskega potoka

potok iz jezera je aktiven

Glavna izvira sredinskega in južnega potoka nista aktivna

jezero se poveže z lužo velika: bruhanje vode 10 cm v zrak

mala: prelivanje vode na površje

višja: 95-115 cm pod površjem

redna večja F3 Vsi izviri potokov so aktivni

voda mezi iz nižjega dela dna jezera

jezero se povsem spoji z lužo velika: bruhanje vode 10-20 cm v zrak

mala: bruhanje vode 15-18 cm v zrak

višja: 60-80 cm pod površjem

velika F4 Vsi glavni izviri so aktivni

voda mezi iz tal okoli jezera

plitva voda okoli jezera, odteka v sredinski potok

plitva voda povezuje jezero z jezerom v kotanji,

kjer je glavni izvir sredinskega potoka

jezero poplavi kotanjico, v kateri je bila luža

velika: bruhanje vode 20-55 cm v zrak

mala: bruhanje vode 15-30 cm v zrak

višja: voda tik pod površjem

zelo velika F5 vsi glavni izviri so aktivni

voda mezi iz tal okoli jezera

voda mezi na višjem delu doline (Mali dol)

plitva voda po celem dnu nižjega dela doline

voda okoli jezera se steka v sredinski in južni potok

nastanejo luže ob mejici med obem deloma doline

velika: bruhanje vode 60-125 cm v zrak

mala: bruhanje vode 30-45 cm v zrak

višja: prelivanje vode iz vrtine

Praznjenje[uredi | uredi kodo]

Prvo presahnejo luže ob mejici, nato preshne višja vrtina ter mezenje iz Malega dola. Nato presahne mezenje iz tal v okolici jezera ter glavni izvir južnega potoka. Nato presahne glavni izvir sredinskega potoka. V kotanjah obeh glavnih izvirov se voda zadrži še po presahnitvi izvirov. Ob istem času presahne tudi izvir iz male vrtine. Drugi izvir levega pritoka jezera uspe zdržati do zadnje faze praznjenja, takrat presahnejo vsi izviri, kot zadnji potok pa presahne potok iz Kljunovega ribnika. Preden presahne, se v nejm zadržuje stoječa voda. Najprej presahne na delu, ki leži na travniku (zgornjem delu) ter nato presiha navzdol po strugi. Kot zadnje presahne luža, ki je bila včasih del jezera.[2]

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Dno kotanje Kljunovega ribnika poraščajo srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki s prevladujočo visoko pahovko. Na obrobju dna kotanje, ki meji na reko Pivko in potok iz jezera, rastejo močvirna in barjanska vrbovja, ki so bila leta 2011 odstranjena. Dno kotanje prečka mejica ob kamnitem zidu, ki se nadaljuje ob severnem robu dna doline. Pobočja doline pokrivajo submediteranskoilirski polsuhi travniki. V nižjem delu doline je zgornji del južnega pobočja pogozden z nizkimi smrekami.[2]

Zemljišča[uredi | uredi kodo]

V Malem dolu (višjem delu kotanje) so bile včasih njive, kar prikazuje tudi franciscejski kataster. Od njiv so se ohranili le neizraziti jamči med ledinami, trenutno je dolina zaraščena s travniki, ki jih kosijo dvakrat letno.[2] Leži le na enem zemljišču, to je zemljišče št. 3436/18 v katastrski občini 2509 (Bač).[1][3]

Zaščitenost & prepoznavnost[uredi | uredi kodo]

Zaščitenost[uredi | uredi kodo]

Jezero je ekološko pomembno območje in tudi potencialno posebno varstveno območje. Je del Nature 2000 in Nature 2000 območja za ptice (IBM območje).[1]

Prepoznavnost[uredi | uredi kodo]

Leta 2007 je Tanja Vasilevska izvedla anketo o prepoznavnosti jezer. Anketirala je 87 prebivalcev naselij v Pivški kotlini, ki so bili različnih starosti in z različno stopnjo izobrazbe. Podatki so prikazani v spodnji tabeli.[1]

prepoznavnost Kljunovega ribnika po okoliških vaseh
kraj % anketirancev, ki pozna jezero
Postojna 0
Prestranek 0
Žeje 0
Petelinje 7,7
Pivka 0
Klenik 0
Palčje 7,7
Knežak 16,7
Zagorje 63,6
Bač 50
Šembije 14,3

Jezero spada med najslabše poznana jezera.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Vasilevska, Tanja (2007). "KULTURNA KRAJINA PRESIHAJOČIH PIVŠKIH JEZER KOT BODOČI KRAJINSKI PARK" (PDF). UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU. Pridobljeno dne 20. 4. 2020.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Kirn, Tina (2016). "NARAVOVARSTVENA IZHODIŠČA ZA VAROVANJE PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER-MAGISTRSKO DELO" (PDF). Pridobljeno dne 20. 4. 2020.
  3. "Javni vpogled Programska pomoč". cen.gov.si. Pridobljeno dne 2020-04-20.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]