Pojdi na vsebino

Pankracij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Pankracij je moško osebno ime.

Slovenske različice imena[uredi | uredi kodo]

Pankrac, Pongrac, Pankras, Kras

Tujejezikovne različice imena[uredi | uredi kodo]

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Ime Pankracij[1] izhaja iz latinskega imena Pancratius, le to pa iz grškega Pankratios, ki je izpeljanka iz grške besede Pankretas, ki v grščini pomeni »vsemogočen«. Novogrška različica imena pa je Pangratios.

Pogostost imena[uredi | uredi kodo]

Svetniško ime[uredi | uredi kodo]

Pankracij je tudi ime krščanskega svetnika iz Male Azije, mučenca iz Rima v času cesarja Dioklecijana, ki je umrl leta 304. V koledarju god praznuje 12. maja.[3]

Izpeljanke priimkov iz imena[uredi | uredi kodo]

Nekdanjo veliko priljubljenost imena Pankracij dokazujejo priimki, ki so nastali iz njega oziroma njegovih različic: Pankračič, Pangrec, Pangeršič, Pangeršek, Pangrič, Pongarc, Pongarčič, Pongrašič.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je šest cerkva sv. Pankracija. Sveti Pankracij je prvi izmed t. i. »ledenih svetnikov« ali »ledenih mož«, ki v ljudskem vremenskem koledarju od 12. do 14. maja prinašajo hlad in dež. Druga dva »ledena moža«, sta Servacij in Bonifacij.

Ljudski pregovori[uredi | uredi kodo]

  • Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet priteče.[4]
  • Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni radi vsi. Če prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mrzlo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 (COBISS)
  2. Pankracij v Bazi rojstnih imen in priimkov Statističnega urada Republike Slovenije
  3. Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 (COBISS)
  4. Slovenska stoletna pratika, ČGP Delo, Ljubljana-Celje, 1969