Servacij
|
Servacij | |
|---|---|
| Spol | moški |
| Pomen | čuvati, varovati, rešiti |
| Izvor | latinsko ime |
| Izvorna oblika | Servatius |
| God | 13.maj |
| Članki Wikipedije | Vse strani z naslovi, ki se začnejo s Servacij |
Servacij je moško osebno ime.
Različice imena[uredi | uredi kodo]
V Sloveniji je Servacij unikatno ime[1], ki je dandanes zapisano samo še v koledarju, zato tudi ni izpeljank iz tega imena.
Tujejezikovne različice imena[uredi | uredi kodo]
- pri Francozih: Servais
- pri Nemcih: Servatius, skrajšano Zerves, Zirves, Vaaz, Vaes
- pri Nizozemci: Servaas
Izvor imena[uredi | uredi kodo]
Ime Servacij izhaja iz latinskega imena Servatius, ki se povezuje z latinskin glagolom servo, ki pomeni »čuvati, varovati, rešiti«.
Pogostost imena[uredi | uredi kodo]
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji ni bilo moških oseb z imenom Servacij ali pa je bilo to število manjše od 5.[2]
Izbor svetniškega imena[uredi | uredi kodo]
Servacij je bilo ime škofu in svetniku Tongernu v Belgiji, ki je umrl leta 384. God[3] praznuje 13. maja.
Imena cerkva[uredi | uredi kodo]
Ime cerkvi sv. Servacija je v Sovčah (nem. Seltschach) pri Podkloštru v spodnji Ziljski dolini, ki je bila postavljena leta 1558.
Zanimivost[uredi | uredi kodo]
Servacij je drugi iz trojice »ledenih mož« za Pankracijem in pred Bonifacijem, ki po ljudskem vremeskem koledarju prinašajo hlad in dež. Velja za zavetnika proti slani, mišim in revmatizmu, ter je zavetnik hromih.
Ljudski pregovori[uredi | uredi kodo]
- Po svetem Servati se mraza ni bati[4]
- Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni vsi. Če prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mrzlo.
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 (COBISS)
- ↑ Servacij v Bazi rojstnih imen in priimkov Statističnega urada Republike Slovenije
- ↑ Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 (COBISS)
- ↑ Slovenska stoletna pratika, ČGP Delo, Ljubljana-Celje, 1969