Oton Berkopec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Oton Berkopec
Rojstvo 6. december 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Smrt 15. september 1988({{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (81 let)
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic pisatelj, literarni zgodovinar, knjižničar, prevajalec

Oton Berkopec, slovenski akademik, bibliotekar, literarni zgodovinar, predavatelj in publicist, * 6. december 1906, Vinica, † 16. september 1988, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Slavistiko je študiral v Ljubljani in Pragi, kjer je 1936 tudi doktoriral. Tu je skoral 50 let opravljal razne dolžnosti: 1929-1946 bibliotekar v Slovanski knjižnici, nato v univerzitetni knjižnici in 1958-1971 znanstveni sodelavec češke akademije znanosti (Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi); nekaj let pred 2. svetovno vojno in po njej je bil tudi lektor slovenščine na Karlovi univerzi v Pragi. Ukvarjal se je zlasti z literaturnimi in kulturnimi stiki med slovanskimi narodi, posebno na področju književnih vezi med Čehi in Slovenci. Pomembne so njegove bibliografije, zlasti v knjigi, ki je izšla 1940 v Pragi Česká a slovenská literatura, divadlo, jazykozpyt s národopis v Jugoslavii. Bibliografie od roku 1800-1935.(COBISS) Literarnozgodovinske prispevke, npr. o Prešernu, Cankarju, Vorancu pri Čehih, je objavljal v slovenski in češki strokovni literaturi, zbornikih, revijah in enciklopedijah ter kot predgovore k prevodom iz slovenščine. V čeških publikacijah je objavil veliko člankov, v katerih je poročal o novih knjigah, predstavljal življenjepise in dela jugoslovanskih književnikov ter obravnaval medsebojne stike. Bil je prevajalec v obeh smereh; v češčino je prevajal Cankarja, Bevka, Pečjaka, Perocijevo in druge, v slovenščino pa Čapka, Langerja, Majerjevo in druge. Na Češkem je bil za svoje delo deležen številnih častnih funkcij in priznanj. Njegove zasluge za znanstveno in kulturno delo so bile priznane tudi v domovini: bil je častni član Društva književnih prevajalcev Slovenije (1962), leta 1971 je postal dopisni in 1981 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.[1]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • France Prešeren v češki literaturi (COBISS)
  • Aškerčeva pisma Čehom (COBISS)
  • Tři bibliografické příručky (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.