Osapska jama
 | Ta članek ni napisan v tonu, ki ustreza formalnemu tonu, običajnemu v Wikipediji. |
| Osapska jama | |
|---|---|
 slovenski etnografi pred jamo, leta 1949 | |
  | |
| Lokacija | Osp, Slovenija |
| Koordinate | 45°34′22.8″N 13°51′43.2″E / 45.573000°N 13.862000°EKoordinati: 45°34′22.8″N 13°51′43.2″E / 45.573000°N 13.862000°E[1] |
| Globina | 54 m |
| Dolžina | 1607 m |
| Dostop | odprto za javnost, z nadzorovanim vstopom |
| Register | e-kataster jam #1154[1] |
Osp - Arheološko območje Osapska jama | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 1307 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NKD | 3. marec 1994 |
Osapska jama, imenovana tudi Grad, leži pri vasi Osp pod kraškim strmim pobočjem. Nahaja pod ogromno previsno steno s svojim skrivnostnim obzidjem in mogočno Osapsko reko in že preko sto let buri domišljijo jamarjev. Slediti hočejo vodnim potem do njihovega izvora in tako, ne le potešiti njihovo radovednost, ampak tudi dati dragocene podatke za rešitev vodne oskrbe obalnih mest. Celo domačine muči skrivnostno podzemlje. Tako jih je več zatrdilo, da se da priti iz Osapske jame v socerbsko Sveto jamo.
Prostorna vhodna vrata, 20 m visoka in 40 m široka, peljejo rove kjer so na dnu značilna jezera oziroma vodne kotanje. Leta 1981 so člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra organizirali prve ekskurzije v to jamo.
Je dragoceno najdišče s prazgodovinskimi in zgodnjesrednjeveškimi najdbami ter obrambnim zidom, ki pričajo, da so se tja ves čas pred sovražnimi vpadi zatekali prebivalci.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 "Osapska jama". e-kataster jam. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Pridobljeno dne 23.10.2014.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1307". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
