Nicolas Sarkozy

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nicolas Sarkozy
Portret
23. predsednik Francije
Na položaju
16. maj 2007 – 15. maj 2012
PremierFrançois Fillon
PredhodnikJacques Chirac
NaslednikFrançois Hollande
Predsednik Sveta Evropske unije
Na položaju
1. julij 2008 – 31. december 2008
PredhodnikJanez Janša
NaslednikMirek Topolánek
Minister za zunanje zadeve
Na položaju
7. maj 2002 – 30. marec 2004
PredsednikJacques Chirac
Ministrski predsednikJean-Pierre Raffarin
PredhodnikDaniel Vaillant
NaslednikDominique de Villepin
Na položaju
2. junij 2005 – 26. marec 2007
PredsednikJacques Chirac
Ministrski predsednikDominique de Villepin
PredhodnikDominique de Villepin
NaslednikFrançois Baroin
Minister za finance
Na položaju
31. marec 2004 – 29. november 2004
PredsednikJacques Chirac
Ministrski predsednikJean-Pierre Raffarin
PredhodnikFrancis Mer
NaslednikHervé Gaymard
Župan Občine Neuilly-sur-Seine
Na položaju
14. april 1983 – 7. maj 2002
PredhodnikAchille Peretti
NaslednikLouis-Charles Bary
Glasnik francoske vlade
Na položaju
30. marec 1993 – 19. januar 1995
PredsednikFrançois Mitterrand
Ministrski predsednikÉdouard Balladur
PredhodnikLouis Mermaz
NaslednikPhilippe Douste-Blazy
Osebni podatki
RojstvoNicolas Paul Stéphane Sarközy de Nagy-Bocsa[1]
28. januar 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[2][3][…] (69 let)
Pariz[5]
NarodnostFrancija
Politična strankaRepublikanci (od 2015)
Zveza za ljudsko gibanje (2002-2015)
Zbor za Republiko (1976-2002)
ZakonciCarla Bruni (sedanja žena)
Cécilia Ciganer-Albéniz
Marie-Dominique Culioli
OtrociPierre
Jean
Louis
Giulia
Alma materUniverza v Parizu-Nanterru
Univerza v Parizu
Institut d'études politiques de Paris
Lycée Chaptal
Poklicpolitik, pravnik, državnik, pravoznanec
Podpis

Nicolas Sarkozy (rojen kot Nicolas Paul Stéphane Sarközy de Nagy-Bocsa), francoski politik, 23. in bivši predsednik Francije, * 28. januar, 1955, Pariz, Francija

Do 26. marca 2007 je bil Sarkozy francoski minister za notranje zadeve. Na volitvah 6. maja 2007 je v drugem krogu predsedniških volitev s 53,06 % glasov premagal tekmico Ségolène Royal. Kot naslednik Jacquesa Chiraca je prisegel 16. maja 2007. 6. Maja 2012, ga je na volitvah premagal proti-kandidat Socialistične stranke François Hollande, za 3.8% glasov.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Izvor družine[uredi | uredi kodo]

Nicolas Sarkozy se je kot drugi otrok rodil v družini Andrée Mallah in Paula Sarközyja de Nagy-Bocsa.

Oče, Pál Sárközy, se je rodil v Budimpešti 5. maja 1928 v družini nižjega madžarskega plemstva. Plemiški naslov mu je 10. septembra 1628 podelil cesar Ferdinand II. Habsburški, češki in ogrski kralj. Družina je imela v lasti zemljišča in majhen grad v vasi Alattyán (blizu Szolnoka), 92 km vzhodno od Budimpešte. Potem ko ob prihodu rdeče armade razlastijo družino, ta zapusti domovino. Po nekaj zapletih v Avstriji in Nemčiji, Pál Sárközy sreča nabiralca francoske tujske legije v Baden-Badnu. Za pet let prostovoljno stopi v vojsko in začne služiti v Sidi-Bel-Abbesu v Alžiriji. Proglasijo ga za nesposobnega za odhod v Indokino, potem pa ga leta 1948 v Marseillu demobilizirajo. Takrat pofrancozi svoje ime v Paul Sarközy de Nagy-Bocsa in začne delati na področju oglaševanja. Leta 1949 sreča Andrée Mallah, študentko prava, ki postane njegova žena.

Andrée je hči Bénédicta Mallaha, kirurga iz 17. pariškega okrožja, potomca sefardskih Judov, ki so bili izgnani iz Španije in so se v 17. stoletju naselili v Solunu. Njena mati je bila Adèle Bouvier, katoliška bolničarka, rojena v Lyonu leta 1891 v savojski družini, ki je bila postala francoska leta 1860.

Nicolas Sarkozy se rodi 28. januarja 1955 v 17. pariškem okrožju. Ima dva brata: Guillauma, rojenega leta 1951, bodočega vodjo tekstilnega podjetja (med 2000 in 2006 podpredsednik MEDEF-a, sindikata francoskih vodilnih podjetnikov) in Françoisa, rojenega leta 1957, ki postane pediater in kasneje raziskovalec na področju biologije. Ko leta 1959 Paul Sarkozy zapusti družino in se loči od žene, ta spet začne študirati, da bi lahko poskrbela za otroke, in postane odvetnica v Nanterru. Paul Sarkozy se poroči še trikrat. Iz drugega zakona ima dva druga otroka: Caroline in Pierra-Oliviera, danes bankirja v New Yorku.[6][7][7]

Študij in prva delovna mesta[uredi | uredi kodo]

Nicolas Sarkozy je dobil ekonomsko maturo leta 1973. Družina se takrat preseli v Neuilly.

Študira na univerzi Pariz X Nanterre, kjer dobi diplomo za privatno pravo leta 1978. Nato opravlja naborništvo v Parizu. Potem vstopi v pariški Inštitut za politiko, ampak ne naredi diplome. Po Catherine Nay, to je verjetno zaradi slabe note v angleščini. Februarja 1980 dobi master za politično znanost, z diplomsko nalogo o referendumu 27. aprila 1969.[8][9][10]

Na začetku namerava postati novinar, ampak leta 1981 dobi avtorizacijo za odvetnika, in tako sledi materi.

Sodeluje z odvetnikom Guyjem Danetom, potem pa z odvetniškim kabinetom »Leibovici - Claude - Sarkozy«, ki osebuje enajst odvetnikov, strokovnjakov v nepremičninskem pravu. Toda saj je poklic odvetnik nezdružljiv s političnimi dejavnostmi, zapusti svoj poklic ko sodeluje v vladi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Décret du 31 décembre 2004 portant promotion et nominationfrLégifrance, 2005.
  2. Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. podatkovna baza Sycomore
  4. Brockhaus Enzyklopädie
  5. Sarkozy one of France's most polarizing postwar leadersThe New York Times, 2007.
  6. »Ancestry of Nicolas Sarkozy«. William Addams Reitwiesner. Pridobljeno 9. marca 2010.
  7. 7,0 7,1 Un pouvoir nommé désir, Catherine Nay, 2007
  8. »Berlusconi : le "bon Nicolas Sarkozy" a été mon avocat«. Le Nouvel Observateur (v francoščini). 29. junij 2009. Pridobljeno 9. marca 2010.
  9. »Corfù, il vertice del disgelo "Riparte collaborazione Nato-Russia" Il Cavaliere: "Mandai il mio avvocato Sarkozy da lui per la Georgia..."« (v italijanščini). la Repubblica. Pridobljeno 9. marca 2010.
  10. »Berlusconi al vertice Nato-Russia "Quando mandai l'avvocato Sarkozy"« (v italijanščini). L'Unione Sarda. 27. junij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2011. Pridobljeno 9. marca 2010.