Morske kače (poddružina)

Morske kače
	Hydrophis platurus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Reptilia (plazilci)
Red:	Squamata (luskarji)
Podred:	Serpentes (kače)
Družina:	Elapidae (strupeni goži)
Poddružina:	Hydrophiinae (morske kače); Fitzinger, 1843
	Območje razširjenosti poddružine morskih kač (Hydrophiinae)

Morske kače (znanstveno ime Hydrophiinae) je poddružina strupenih kač iz družine strupenih gožev (Elapidae). Vanjo spada večina pravih morskih kač pa tudi številni rodovi strupenih kopenskih kač v Avstralaziji, kot so tajpani (Oxyuranus), tigrovke (Notechis), rjave kače (Pseudonaja) in smrtne kače (Acanthophis).^[2]^[3]

Opis

Razvile so se iz kopenskih kač, vodi pa so se prilagodile tako močno, da se na kopnem zdaj ne morejo več premikati. Izjema je rod Laticauda, ki je zadržal nekaj lastnosti kopenskih kač. Morske kače živijo v toplih obalnih morjih, prav vse pa imajo zadnji del trupa pokončno veslasto sploščen, kar jim omogoča lažje premikanje po vodi. Dihajo s pljuči, kar pomeni, da se morajo vsake toliko časa dvigniti na površino po zrak. Vse morske kače so strupene, napadalnost pa je odvisna od vrste.

Taksonomija

Filogenija in klasifikacija

Zgodovinsko je poddružina Hydrophiinae zajemale vse "morske kače" in se je pogosto uporabljala tako za prave morske kače (pleme Hydrophiini) in za morske krajte (rod Laticauda). Vendar pa obsežne molekularne filogenetske raziskave^[4] ter študije, ki so povezale fenotipske podatke (vključno z morfološkimi, ekološkimi in citogenetskimi značilnostmi) z molekularnimi podatki,^[5] podpirajo hipotezo, da je rod morskih krajtov Laticauda sestrska skupina vseh drugih pripadnikov te poddružine. Ta klad, ki vključuje vse Hydrophiinae razen Laticauda, nekateri imenujejo Oxyuraninae.^[6] Zaradi svojega bazalnega položaja je rod Laticauda včasih uvrščen v ločeno poddružino, Laticaudinae, ki je sestrska skupina poddružini Hydrophiinae sensu stricto.^[5]^[7]

Rodovi

Po podatkih Reptile Database, poddružina Hydrophiinae vsebuje 38 rodov:^[3] (morske kače so označene z zvezdico.)

Sklici

↑ Uetz, P. (ed.) (2022). The Reptile Database. Hydrophiinae Fitzinger, 1843. Accessed through: World Register of Marine Species at: https://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=413301 on 2022-05-09
↑ Scanlon, J.D.; Lee, M.S. (2004). »Phylogeny of Australasian venomous snakes (Colubroidea, Elapidae, Hydrophiinae) based on phenotypic and molecular evidence«. Zoologica Scripta. 33 (4): 335–366. doi:10.1111/j.0300-3256.2004.00151.x. S2CID 85297294.
1 2 Uetz, P.; Freed, P.; Aguilar, R.; Hošek, J., ur. (2022). »Hydrophiinae«. The Reptile Database. Pridobljeno 9. maja 2022.
↑ Sanders, K. L.; Lee, M. S. Y.; Leys, R.; Foster, R.; Scott Keogh, J. (31. marec 2008). »Molecular phylogeny and divergence dates for Australasian elapids and sea snakes (hydrophiinae): evidence from seven genes for rapid evolutionary radiations«. Journal of Evolutionary Biology. 21 (3): 682–695.
1 2 Scanlon, J. D.; Lee, M. S. Y. (23. junij 2004). »Phylogeny of Australasian venomous snakes (Colubroidea, Elapidae, Hydrophiinae) based on phenotypic and molecular evidence«. Zoologica Scripta. 33 (4): 335–366.
↑ Sanders, K. L.; Lee, M. S. Y. (marec 2008). »Molecular evidence for a rapid late-Miocene radiation of Australasian venomous snakes (Elapidae, Colubroidea)«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 46 (3): 1165–1173.
↑ Rasmussen, A. R.; Elmberg, J.; Gravlund, P.; Ineich, I. (2011). »Sea snakes (Serpentes: subfamilies Hydrophiinae and Laticaudinae) in Vietnam: a comprehensive checklist and an updated identification key«. Zootaxa. 2894 (1): 1–20.

Ta članek o plazilcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Uetz, P. (ed.) (2022). The Reptile Database. Hydrophiinae Fitzinger, 1843. Accessed through: World Register of Marine Species at: https://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=413301 on 2022-05-09

[Scanlon2004-2] Scanlon, J.D.; Lee, M.S. (2004). »Phylogeny of Australasian venomous snakes (Colubroidea, Elapidae, Hydrophiinae) based on phenotypic and molecular evidence«. Zoologica Scripta. 33 (4): 335–366. doi:10.1111/j.0300-3256.2004.00151.x. S2CID 85297294.

[ReptileDB-3] 1 2 Uetz, P.; Freed, P.; Aguilar, R.; Hošek, J., ur. (2022). »Hydrophiinae«. The Reptile Database. Pridobljeno 9. maja 2022.

[:0-4] Sanders, K. L.; Lee, M. S. Y.; Leys, R.; Foster, R.; Scott Keogh, J. (31. marec 2008). »Molecular phylogeny and divergence dates for Australasian elapids and sea snakes (hydrophiinae): evidence from seven genes for rapid evolutionary radiations«. Journal of Evolutionary Biology. 21 (3): 682–695.

[:1-5] 1 2 Scanlon, J. D.; Lee, M. S. Y. (23. junij 2004). »Phylogeny of Australasian venomous snakes (Colubroidea, Elapidae, Hydrophiinae) based on phenotypic and molecular evidence«. Zoologica Scripta. 33 (4): 335–366.

[6] Sanders, K. L.; Lee, M. S. Y. (marec 2008). »Molecular evidence for a rapid late-Miocene radiation of Australasian venomous snakes (Elapidae, Colubroidea)«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 46 (3): 1165–1173.

[7] Rasmussen, A. R.; Elmberg, J.; Gravlund, P.; Ineich, I. (2011). »Sea snakes (Serpentes: subfamilies Hydrophiinae and Laticaudinae) in Vietnam: a comprehensive checklist and an updated identification key«. Zootaxa. 2894 (1): 1–20.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]