Močvirska uharica
| Močvirska uharica | |
|---|---|
 | |
| Močvirska uharica na otoku Amherst (Ontario, Kanada) | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Strigiformes (sove) |
| Družina: | Strigidae (prave sove) |
| Rod: | Asio (asio) |
| Vrsta: | A. flammeus |
| Dvočlensko ime | |
| Asio flammeus (Pontoppidan, 1763) | |
 | |
| Območje razširjenosti A. flammeus Gnezdenje Stalno Prelet Ne-gnezdenje | |
| Sinonimi | |
| |
Močvirska uharica (znanstveno ime Asio flammeus) je dnevno-nočna ptica iz družine sov (Strigidae). Sove, ki pripadajo rodu Asio so znane po svojih čopkih perja, ki spominjajo na ušesa sesalcev. Ti »ušesni« čopki so lahko vidni ali ne. Močvirska uharica pokaže svoje čopke, ko je v obrambni pozi, čeprav so njeni čopki zelo kratki in običajno nevidni. Živi na odprtih območjih in travniščih.
Opis
[uredi | uredi kodo]Močvirska uharica je ena najbolj pogostih sovjih vrst, ki jih lahko opazimo podnevi. Značilne zanjo so dolge in ozke peruti in debela sovja glava s komaj opaznimi obušesnimi čopki in velikimi, rumeno obrobljenimi očmi. V letu se pogosto ziblje in lebdi na mestu. Med parjenjem se samci pogosto dvignejo visoko v zrak in se oglašajo s podobnim klicem kot kanja. Lebdenje v zraku pogosto prekinejo nenadni spusti v nižje zračne plasti, pri čemer ptica večkrat zapored udari skupaj s perutnicami pod trebuhom, kar povzroči značilen »plosk«.
Močvirska uharica doseže dolžino od 34 do 43 cm in tehta od 206 do 475 g.[3] Razpon peruti je med 85 in 110 cm.[4] Po zgornji strani telesa prevladuje rjava barva s svetlejšimi lisami[5], po spodnji strani pa je ta barvna shema obrnjena. Rep in konice kril so progasti.
Lovi predvsem miši in druge majhne sesalce, redkeje pa se hrani tudi z majhnimi pticami in žuželkami, še bolj poredko pa lovi žabe in manjše plazilce.
Gnezdi enkrat letno in sicer aprila in maja. Gnezdo si splete na močvirnih tleh.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Močvirsko uharico najdemo v vlažni odprti krajini, barji in močvirji od Evrope (razen Španije in Irske), preko osrednje Azije vse do Kamčatke. Razširjena je tudi preko cele Severne in Južne Amerike ter na Havajih.
V Sloveniji je le občasna in zelo redka gnezdilka. Pri nas se redno pojavlja predvsem na selitvi in prezimovanju.[6]
Podvrste
[uredi | uredi kodo]Prepoznanih je enajst podvrst:[7]
- A. f. flammeus – (Pontoppidan, 1763): nominativna podvrsta, Severna Amerika, Evropa, Severna Afrika in severni Azija.
- A. f. cubensis – Garrido, 2007: found in Cuba
- A. f. domingensis – (Statius Müller, 1776): Hispaniola
- A. f. portoricensis – Ridgway, 1882: Portoriko
- A. f. bogotensis – Chapman, 1915: Kolumbija, Ekvadorj in severozahodnem Peru.
- A. f. galapagoensis – (Gould, 1837): Galapaški otoki[8]
- A. f. pallidicaudus – Friedmann, 1949: Venezuela, Gvajana in Surinam
- A. f. suinda – (Vieillot, 1817): od južnega Peruja in južnega Brazilije do Ognjene zemlje
- A. f. sanfordi – Bangs, 1919: Falklandskih otoki
- A. f. sandwichensis – (A. Bloxam, 1827): Havajski otoki[9]
- A. f. ponapensis – Mayr, 1933: Pohnpei na Karolinskih otoki
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2021). »Asio flammeus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2021: e.T22689531A202226582. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22689531A202226582.en. Pridobljeno 24. oktobra 2022.
- ↑ »Appendices | CITES«. cites.org. Pridobljeno 14. januarja 2022.
- ↑ »Short-eared Owl«. All About Birds. Cornell Lab of Ornithology.
- ↑ Doan, N. (1999). »Asio flammeus (On-line)«. Animal Diversity Web. Pridobljeno 8. novembra 2014.
- ↑ Alsop, Fred J. (2001). Birds of North America: Eastern Region. New York, NY: DK Publishing, Inc. ISBN 978-0789471567.
- ↑ »Sove Strigiformes«. ptice.si. DOPPS. Pridobljeno 24. avgusta 2025.
- ↑ Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Januar 2021). »Owls«. IOC World Bird List Version 11.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 27. maja 2021.
- ↑ Kricher, John C. (2006). Galápagos: A Natural History. Princeton University Press. str. 130. ISBN 978-0-691-12633-3.
- ↑ »Pueo or Hawaiian Short-eared Owl« (PDF). Hawaii’s Comprehensive Wildlife Conservation Strategy. State of Hawaii, Division of Forestry and Wildlife. 1. oktober 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. junija 2009. Pridobljeno 16. februarja 2009.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- »Short-eared owl media«. Internet Bird Collection.
- BirdLife informativni list o vrsti Asio flammeus
- »Asio flammeus«. Avibase.
- Močvirska uharica fotogalerija na VIREO (Drexel University)
- Interaktivni zemljevid območja razširjenosti: Asio flammeus na Rdečem seznamu IUCN
- Audio posnetki vrste: Short-eared owl na Xeno-canto.
| Nacionalno | |
|---|---|
| Drugo | |
