Asio (sova)

Za druge pomene glej Asio.

Asio Časovni razpon: zgodnji pliocen do danes
Asio otus, mala uharica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Strigiformes (sove)
Družina:	Strigidae (prave sove)
Rod:	Asio (asio) Brisson, 1760
Vrste
See text.

Asio je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae). Rod Asio vsebuje uharice, za katere so značilni obušesni čopki na glavi, ki imajo videz ušesa. Ta skupina ima predstavnike po celem planetu, močvirska uharica pa je ena od najbolj razširjenih vrst ptic, ki gnezdijo v Evropi, Aziji, Severni in Južni Ameriki, Karibih, Havajih in Galapaških otokih. Njegov geografsko območje sega na vse celine, razen Antarktike in Avstralije.

To so srednje velike sove, 30-46 cm dolge z razponom kril od 80 do 103 cm. Imajo dolga krila in značilen obraz.

Dve severni vrste sta delno selivki, ki letijo v zimskem času iz severnih območjih na jug ali potujejo nomadsko v iskanju boljših zalog hrane. Tropske vrste Asio se večinoma ne selijo.

Asio sove so predvsem nočne živali, vendar se močvirska uharica giblje tudi ob somraku. Večina vrst gnezdi na tleh, mala uharica pa gnezdi v starih gnezdih.

Te sove lovijo na odprtih poljih in travnikih, plenijo v glavnem glodavce in druge majhne sesalce in nekatere ptice.

Vrste

Rod vsebuje devet vrst:

Rod Asio – Brisson, 1760 – št. vrst: nine

Domače ime	Znanstveno ime in podvrste	Razširjenost	IUCN status in ocenitev populacije
Asio grammicus	Asio grammicus (Gosse, 1847)	Jamajka	LC
Asio clamator	Asio clamator (Vieillot, 1808)	Južna Amerika in deli Srednje Amerike.	LC
Mala uharica	Asio otus (Linnaeus, 1758) Štiri podvrste A. o. otus (Linnaeus, 1758) A. o. canariensis (Madarász, 1901) A. o. wilsonianus (Lesson, 1830) A. o. tuftsi Godfrey, 1948		LC
Asio abyssinicus	Asio abyssinicus (Guérin-Méneville, 1843)	Etiopija in severna Kenija.	LC
Asio madagascariensis	Asio madagascariensis (A. Smith, 1834)	Madagaskar	LC
Asio stygius	Asio stygius (Wagler, 1832) Šest podvrst A. s. lambi Moore, RT (1937) A. s. robustus Kelso, L (1934) A. s. siguapa d'Orbigny (1839) A. s. noctipetens Riley (1916) A. s. stygius Wagler (1832) A. s. barberoi Bertoni, AW (1930)	Mehika, deli Srednje Amerike, Kuba, Hispaniola in v 10 državah Južne Amerike.	LC
Močvirska uharica	Asio flammeus (Pontoppidan, 1763) enajst podvrst A. f. flammeus – (Pontoppidan, 1763) A. f. cubensis – Garrido, 2007 A. f. domingensis – (Statius Müller, 1776) A. f. portoricensis – Ridgway, 1882 A. f. bogotensis – Chapman, 1915 A. f. galapagoensis – (Gould, 1837) A. f. pallidicaudus – Friedmann, 1949 A. f. suinda – (Vieillot, 1817) A. f. sanfordi – Bangs, 1919 A. f. sandwichensis – (A. Bloxam, 1827) A. f. ponapensis – Mayr, 1933	vseh kontinenti razen Antarktike in Avstralije	LC
Asio capensis	Asio capensis (Smith, 1834)	južna Afrika	LC
Asio solomonensis	Asio solomonensis (Hartert, 1901)	Solomononovi otoki	VU

Prepoznani sta dve fosilni vrsti:

• Asio brevipes (pozni pliocen, ZDA)
• Asio priscus (pozni pliocen, ZDA)

Domnevno prazgodovinska vrsta (pozni eocen/zgodnji oligocen) "Asio" henrici je sedaj priznana kot član fosilnega rodu Selenornis. Podatki o "Asio" pygmaeus (pogosto napačno črkovan pigmaeus) se morajo ponovno proučiti. "Asio" collongensis (srednji miocen, Francija) je sedaj uvrščen v rod Alasio.