Michael Maestlin

Michael Maestlin
Michael Maestlin
Rojstvo	30. september 1550[…] Göppingen, Vojvodina Württemberg, Sveto rimsko cesarstvo
Smrt	oktober 1631 (81 let) Tübingen, Vojvodina Württemberg, Sveto rimsko cesarstvo
Državljanstvo	Sveto rimsko cesarstvo
Poklic	matematik, astronom, univerzitetni profesor, astrolog

Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.

Življenje in delo

Maestlin je študiral teologijo, matematiko in astronomijo na Evangelističnem semenišču v Tübingenu. Kot magister je diplomiral leta 1571. V letu 1576 je postal luteranski diakon v Backnangu, ker je nadaljeval študij.

V letu 1580 je postal profesor matematike na Univerzi v Heidelbergu, nato pa na Univerzi v Tübingenu, kjer je od leta 1583 poučeval 47 let. Leta 1582 je napisal priljubljen uvod v astronomijo.

Med njegovimi znanimi učenci je bil Kepler. Čeprav je Maestlin v glavnem poučeval geocentrični Ptolemejev model Osončja, je bil med prvimi, ki je sprejel in učil heliocentrični Kopernikov model. Maestlin si je pogosto dopisoval s Keplerjem in igral kar veliko vlogo pri keplerjevem sprejetju Kopernikovega sistema. Maestlinu pripisujejo tudi pomembno vlogo pri Galilejevem sprejetju heliocentrizma.

V pismu Keplerju je Maestlin leta 1597 med prvimi podal desetiško vednost za obratno vrednost števila zlatega reza 1/Φ »približno 0,6180340«.

Opravil je več astronomskih opazovanj. 24. decembra 1579 je katalogiziral razsuto kopico Plejade v ozvezdju Bika. Zapisal je enajst zvezd kopice, opazil pa jih je morda štirinajst. V Heidelbergu je 3. oktobra 1590 opazoval okultacijo Marsa z Venero.

Priznanja

Poimenovanja

Po njem se imenuje asteroid 11771 Maestlin, odkrit leta 1973, ter krater na Luni Maestlin.