Gostosevci
| Gostosevci | |
|---|---|
 | |
| Opazovalni podatki (J2000 epoha) | |
| Ozvezdje | Bik |
| Rektascenzija | 3h 47m 24s[1] |
| Deklinacija | +24° 7′[1] |
| Oddaljenost | 390–460 ly (120–140 pc[2][3][4][5]) |
| Navidezni sij (V) | 1,6[6] |
| Navidezni premer (V) | 110' (arcmin.)[6] |
| Fizikalne značilnosti | |
| Masa | Okoli 800 M☉ |
| Polmer | 43 sv. l. |
| Ocenjena starost | 2 000 000 |
| druge oznake oz. imena | Messier 45,[1] Seven Sisters,[1] Melotte 22[1] |
Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika. Je ena od nam najbližjih razsutih kopic, saj je oddaljena le 380 sv. l., pa tudi ena najdlje znanih. S starostjo približno 20 milijonov let je tudi zelo mlada (za zvezdno kopico).
Osnovni podatki[uredi | uredi kodo]
- Svetlost na površino: 1m2/2°
- Rektascenzija: 3h 47m 24s
- Deklinacija: +24° 7′
Zvezde[uredi | uredi kodo]
V kopici je na območju, velikem malo več kakor kvadratno stopinjo, zbranih 7 najsvetlejših zvezd. To so η oz. Alkijona (2m9), Atlas (3m6), Elektra (3m7), Maja (3m9), Meropa (4m2), Tajgeta (4m3) in Plejona (5m1). Svetlejši sta tudi Kelena (5m4) in Steropa (5m6). Vseh zvezd v Gostosevcih je približno 500.
Meglica[uredi | uredi kodo]
Meglica, ki se vidi v srednje velikih ljubiteljskih teleskopih, najbolje pa na fotografijah, ni meglica, iz katere so zvezde nastale, kot bi marsikdo sicer mislil, temveč plinski oblak, skozi katerega naključno potujejo. Torej kakor avto, ki zapelje v meglo in jo razsvetli z žarometi.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Zaradi svoje svetlosti so Gostosevci ena najzgodnejših znanih kopic. Imajo mesto že v starogrški mitologiji, kjer so bile Plejade sestre, ki so nosile ambrozijo in nektar na Olimp. V Svetem pismu so omenjene kar trikrat (Job 9:9 in 38:31 ter Amos 5:8).
Uporabljali so jih za preskušanje vida, saj povprečen opazovalec v temni noči vidi 6 ali 7 zvezd, ostrook pa več kot 10 ali celo 20 (v popolni temi). Tako so Gostosevci najstarejši test za vid.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kambič, Bojan (2007). Kambič, Bojan (ur.). Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10 x 50. Ljubljana: CAMBIO d.o.o. COBISS 234086400. ISBN 978-961-92148-0-0.
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »SIMBAD Astronomical Database«. Results for M45. Pridobljeno 20. aprila 2007.
- ↑ Van Leeuwen, F. (2009). »Parallaxes and proper motions for 20 open clusters as based on the new Hipparcos catalogue«. Astronomy and Astrophysics. 497: 209. Bibcode:2009A&A...497..209V. doi:10.1051/0004-6361/200811382.
- ↑ Majaess, Daniel J.; Turner, David G.; Lane, David J.; Krajci, Tom (2011). »Deep Infrared ZAMS Fits to Benchmark Open Clusters Hosting delta Scuti Stars«. arXiv:1102.1705 [astro-ph.GA].
- ↑ Percival, S.M.; Salaris, M.; Groenewegen, M.A.T. (2005). »The distance to the Pleiades. Main sequence fitting in the near infrared«. Astronomy and Astrophysics. 429 (3): 887. arXiv:astro-ph/0409362. Bibcode:2005A&A...429..887P. doi:10.1051/0004-6361:20041694.
- ↑ Zwahlen, N.; North, P.; Debernardi, Y.; Eyer, L.; Galland, F.; Groenewegen, M.A.T.; Hummel, C.A. (2004). »A purely geometric distance to the binary star Atlas, a member of the Pleiades«. Astronomy and Astrophysics Letters. 425 (3): L45. arXiv:astro-ph/0408430. Bibcode:2004A&A...425L..45Z. doi:10.1051/0004-6361:200400062.
- ↑ 6,0 6,1 Messier 45
Koordinati: 
03h 47m 24s, +24° 07′ 00″
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Glej tudi: seznam Messierovih teles Drugi katalogi: Novi splošni katalog (NGC) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
