Pojdi na vsebino

Matilda Valižanska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matilda Valižanska
Portret
Kraljica soproga Norveške
Tenure18. november 1905 – 20. november 1938
Kronanje22. junij 1906
Rojstvo26. november 1869({{padleft:1869|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][…]
Marlborough House[d][4][5]
Smrt20. november 1938({{padleft:1938|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…] (68 let)
Sandringham House[d]
Pokop8. december 1938
grad Akershus, Oslo
ZakonecHaakon VII. Norveški
PotomciOlaf V. Norveški
Imena
Maud Charlotte Mary Victoria
RodbinaSaška-Coburg in Gotha
OčeEdvard VII. Britanski
MatiAleksandra Danska
ReligijaAnglikanizem

Matilda Šarlota Marija Viktorija Valižanska, kraljica Norveške, * 26. november 1869, Sandringham, Združeno kraljestvo, † 20. november 1938, London.

Matilda je bila kraljica soproga Norveške kot žena kralja Haakona VII.. Bila je najmlajša hčerka kralja Edvarda VII. Združenega kraljestva in kraljice Aleksandre ter mlajša sestra kralja Jurija V. Bila je prva kraljica Norveške od leta 1380, ki hkrati tudi ni bila kraljica Danske ali Švedske.

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]
Princesa Matilda (sredina) kot najstnica, skupaj s svojima sestrama Luizo (levo) in Viktorijo (desno).

Matilda (angleško Maud) se je rodila 26. novembra 1869 v Marlborouški hiši v Londonu. Bila je tretja hčerka in peti otrok Alberta Edvarda, valižanskega princa, najstarejšega sina kraljica Viktorije, in princese Aleksandre Danske. Krstil jo je londonski škof John Jackson 24. decembra 1869 v hiši Marlborough kot "Maud Charlotte Mary Victoria". Njeni botri so bili princ Leopold (njen stric), ki ga je zastopal vojvoda Cambriški; princ Friderik Viljem Hesse-Kasselski, ki ga je zastopal princ Francis Teški; grof Gleichenski; vojvodinja Nassavska, ki jo je zastopala princesa Francis Teška; Karl XV. Švedski, ki ga je zastopal baron Hochschild, švedski minister; princesa Marija Leiningenska, ki jo je zastopala princesa Klavdina Teška; carica Marija Feodorovna Ruska (njena teta), ki jo je zastopala baronica de Brunnow; kronska princesa Ludovika Danska, ki jo je zastopala Madame de Bülow, žena danskga ministra; in vojvodinja Inverneška (njena prateta).

Matildino otroštvo je bilo relativno srečno v primerjavi z njenimi sorojenci, ki so videli njihovo vzgojo kot ​"zatiralno" in "strogo". Kot očetov najljubši otrok je bila ​razigrana in je uživala v jahanju in športu. "Fantovsko dekle" Maud je bila v kraljevski družini znana kot "Harry" po admiralu Henryju Kepplu, prijatelju Edvarda VII., čigar vodenje v Krimski vojni je bilo šteto za zlasti pogumno v tistem času.[6][7] Matilda je bila prisotna na skoraj vseh letnih obiskih k družini princese Walesa na Danskem in je kasneje spremljala svojo mater in sestre na križarki po Norveški in Mediteranu. Leta 1885 je bila družica na poroki svoje tete po očetovi strani Beatricija s princem Henrikom Battenberškim[8] in leta 1863 na poroki svojega brata kralja Jurija V. z Marijo Teško.[9]

Matilda je skupaj s svojima sestrama Viktorijo in Ludoviko 6. avgusta 1887 od kraljice Viktorije prejela Cesarski red krone Indije. Kot njene sestre je tudi imela Kraljevi red Viktorije in Alberta (prvi razred) in je bila dama velikega križa Reda bolnišnice svetega Ivana Jeruzalemskega.

Princesa Danske

[uredi | uredi kodo]
Poroka princese Matilde Valižanske in princa Karla Danskega

Matilda se je poročila v svojih poznih dvajsetih letih, kar je veljalo za relativno pozno.[6] Na začetku se je želela poročiti s princem Francisom Teškim, starejšim bratom njene svakinje Marije. Čeprav je bil relativno osiromašen zaradi naraščajočih ​kockarskih ​dolgov in bi najverjetneje imel koristi od Matildinega statusa, je prezrl njene​ želje.​[7] Princesa Matilda se je 22. julija 1896 v privatni kapeli Buckinghamske palače poročila s princem Karlom Danskim, svojim bratrancem v prvem kolenu. Princ Karl je bil drugi sin kronskega princa Friderika Danskega, starejšega brata kraljice Aleksandre, in princese Ludovike Švedske. Matildin oče ji je dal hišo Appleton na posestvu Sandringham kot deželno rezidenco za njene pogoste obiske v Anglijo. Tam je bil rojen tudi parov edini otrok princ Aleksander, ki se je rodil 2. julija 1903.

Princ Karl je bila častnik v danski vojski in s svojo družino je do leta 1905 živel predvsem na Danskem. Junija 1905 je norveški parlament je razvezal 91-letno unijo med Norveško in Švedsko in izvolil, da bi prestol ponudili princu Karlu. Del razloga za izvolitev Karla je imelo tudi Matildino članstvo v britanski kraljevi hiši. Po novembrskemu plebiscitu je princ Karl sprejel norveški prestol in prevzel ime Haakon VII., medtem ko pa je njegov mladi sin prevzel imel Olaf. Kralj Haakon VII. in kraljica Matilda sta bila kronana 22. junija 1906 v katedrali Nidaros v Trondheimu, kar je bilo zadnje kronanje v Skandinaviji.

Kraljica Norveške

[uredi | uredi kodo]
Kraljica Matilda s svojim možem in njunim sinom.

Kraljica Matilda je vedno ljubila Veliko Britanijo, vendar se je hitro prilagodila v novi državi in nalogam kraljice soproge. Na dvoru in v družini je Matilda imela močno in dominantno vlogo, vendar diskretno vlogo v javnosti.[10]

Med svojimi prvi leti na Norveškem sta bila z možem fotografirana v norveški narodni noši in Matilda je uživala v zimskih športih, kot na primer smučanje, da bi dobila norveško podobo v očeh javnosti.[10] Ni marala predstavljanja, vendar jih je izvajala svojo vlogo z veliko pozornosti kot kraljica in se je oblačila v uporabljena oblačila in nakit, da bi naredila kraljevski vtis. Podpirala je dobrodelne namene, zlasti tiste, ki so bile povezane z otroki in živalmi in je dajala spodbudo glasbenikom in umetnikom. Med prvo svetovno vojno je bil med njenimi projekti Kraljičin odbor za pomoč (Dronningens Hjelpekomité). Podpirala je dom za neporočene matere feministke Katti Anker Møller (1906), kar je bilo šteto za radikalno, leta 1921 pa je oblikovala pohištvo v korist Otroški razstavi (Barnets utstilling) in prodajala fotografije za dobrodelne namene.[10]

Matilda je imela Veliko Britanijo še naprej za svoj pravi dom, tudi po svojem prihodu na Norveško, in je obiskovala Veliko Britanijo vsako leto.[10] Med obiski je večinoma bivala v svoji hiši Appleton.[11] Kakorkoli, cenila je nekatere vidike Norveške, kot na primer zimske športe, in je spodbujala vzgojo svojega sina za Norvežana. Naučila se je tudi teka na smučeh in se je dogovorila, da je angleški vrt v Kongsseterenu, kraljevski loži, gledal na glavno mesto države, Oslo. Kot za javno osebo je bila opisana za zadržano osebo, vendar za zasebno osebo energično in z okusom za šale. Njen vpliv na moža in politiko ni veliko preučen, ampak je opisana za močno in prevladujočo osebo na kraljevskem dvoru, čeprav je bila njena javna vloga manj videna.

Zadnji uradni nastop kraljice Matilde v Veliki Britaniji je bilo kronanje njenega nečaka kralja Jurija VI. Britanskega maja 1937 v Westministrski opatiji.[11] Sedela je na kraljevi klopi v opatiji zraven svoje svakinje kraljice Marije in svoje nečakinje Marije, kraljevske princese.[12]

Matildina smrt

[uredi | uredi kodo]

Matilda je prišla na obisk v Anglijo oktobra 1938. Sprva je ostala na Sandringhamu, nato pa se je preselila v hotel v londonskem West Endu. Nato je zbolela in bila sprejeta v dom za ostarele, kjer so ji 16. novembra 1938 izvedli operacijo na trebuhu. Kralj Haakon je iz Norveške takoj odpotoval k njej. Čeprav je preživela operacijo, je Matilda nepričakovano umrla 20. novembra 1938[11] zaradi odpovedi srca v hiši Appleton, šest dni pred svojim 69. rojstnim dnevom (in na 13. obletnico smrti svoje matere).[13][14] Norveškim časopisom je bilo dovoljeno, da kršijo zakon o prepovedi objave ob nedeljah, da obvesti norveško javnost o njeni smrti.[15] Njeno telo se je vrnilo na Norveško na krovu HMS Royal Oak[16] in pred pokopom je bilo prestavljeno v majhno cerkev v Oslu.[16] Kraljica Matilda je bila pokopana v kraljevem mavzoleju v trdnjavi Akershus v Oslu.[11] Ob svoji smrti je bila kraljica Matilda zadnji preživeli otrok kralja Edvarda VII. in kraljice Aleksandre.

Nazivi

[uredi | uredi kodo]
  • 26. november 1869 – 22. julij 1896: Njena kraljevska visokost princesa Matilda Valižanska
  • 22. julij 1896 – 18. november 1905: Njena kraljevska visokost princesa Karl Danska[17][18][19]
  • 18. november 1905 – 20. november 1938: Njeno veličanstvo kraljica Norveške

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Francis, vojvoda Saško-Coburško-Saalfeldski (=22)
 
 
 
 
 
 
 
8. Ernest I, vojvoda Saško-Coburški in Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Grofica Avgusta Reuška-Ebersdorfska (=23)
 
 
 
 
 
 
 
4. Princ Albert Saško-Coburški in Gothski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Avgust, vojvoda Saško-Gotha-Altenburški
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Ludovika Saško-Gothsko-Altenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Vojvodinja Ludovika Šarlota Mecklenburška-Strelitska
 
 
 
 
 
 
 
2. Edvard VII. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Jurij III. Britanski
 
 
 
 
 
 
 
10. Princ Edvard, vojvoda Kentski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Vojvodinja Šarlota Mecklenburška-Strelitska
 
 
 
 
 
 
 
5. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Francis, vojvoda Saško-Coburško-Saalfeldski (= 16)
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Viktorija Saško-Coburg-Saalfeldska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Grofica Avgusta Reuška-Ebersdorfska (= 17)
 
 
 
 
 
 
 
1. Princesa Matilda Valižanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Friderik Karl Ludvig, vojvoda Schleswiško-Holsteinsko-Sonderburško-Beški
 
 
 
 
 
 
 
12. Friderik Viljem, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Grofica Friderika Schliebenska
 
 
 
 
 
 
 
6. Kristjan IX. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Deželni grof Karl Hessensko-Kasselski]]
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Ludovika Karolina Hesse-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Ludovika Danska
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Aleksandra Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Deželni grof Friderik Hesse-Kasselski
 
 
 
 
 
 
 
14. Deželni grof Viljem Hesse-Kasselski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Karolina Nassavsko-Usingenska
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Ludovika Hesse-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Friderik, dedni princ Danske in Norveške
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Ludovika Šarlota Danska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Vojvodinja Zofija Friderika Mecklenburško-Schwerinska
 
 
 
 
 
 


Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Matildina pravnukinja princesa Marta Ludovika je svojo najstarejšo hčerko poimenovala po kraljici.

Po Matildi Valižanski so poimenovana Zemlja kraljice Maud in Gorovje kraljice Maud na Antarktiki, Srednja šola kraljica Maud v Hong Kongu ter Zaliv kraljice Maud v Nunavutu v Kanadi.

Ladja Maud, ki je bila namenjena specifikacijami Roalda Amndsena in je leta 1916 začela prečkati in raziskovati severno morsko pot, je bila krščena v čast Matildi Valižanski.

Puding kraljice Maud (norveško Dronning Maud fromasj, Dronning Maud Pudding ali celo Hadgesund-dessert) je poimenovan po njej.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Find a Grave — 1996.
  2. ↑ 2,0 2,1 Lundy D. R. The Peerage
  3. ↑ 3,0 3,1 Leo van de Pas Genealogics — 2003.
  4. ↑ http://www.oxforddnb.com/templates/article.jsp?articleid=34943&back=&version=2004-09
  5. ↑ http://nla.gov.au/nla.news-article3630918
  6. ↑ 6,0 6,1 Hibbert, str. 182
  7. ↑ 7,0 7,1 King, str. 144
  8. ↑ »Princ in princesa Henrik Battenberška z njunimi družicami in drugimi na njun poročni dan«. National Portrait Gallery. Pridobljeno 1. januarja 2016. (angleško)
  9. ↑ »Vojvoda in vojvodinja Yorška in družice«. National Portrait Gallery, London. (angleško)
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 Maud Charlotte Mary Victoria – utdypning
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 »Statue of Queen Maud unveiled by HM King Harald«. Norway. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. maja 2021. Pridobljeno 1. januarja 2015.
  12. ↑ »The Queen Mother in pictures«. Telegraph. Pridobljeno 1. januarja 2016. (angleško)
  13. ↑ »Queen Maud Undergoes Operation«. The Courier-Mail. Brisbane: National Library of Australia. 17. november 1938. str. 7. Pridobljeno 1. januarja 2016.
  14. ↑ »Death of Queen«. The Courier-Mail. Brisbane: National Library of Australia. 21. november 1938. str. 1. Pridobljeno 1. januarja 2016.
  15. ↑ »Death of Queen Maud«. The Sydney Morning Herald. National Library of Australia. 22. november 1938. str. 11. Pridobljeno 1. januarja 2016.
  16. ↑ 16,0 16,1 Sandelson, Michael (28. oktober 2011). »Norway's Queen Maud in euthanasia speculations«. The Foreigner. Pridobljeno 1. januarja 2016.
  17. ↑ »Supplement to the London Gazette« (PDF). The London Gazette]isbn=. 22. maj 1902. (angleško)
  18. ↑ »The Glasgow Herald«. The Glasgow Herald. 27. julij 1896. (angleško)
  19. ↑ »Princess Charles has a son«. The Times. 3. julij 1903. Princesa Karl Danska, hčerka kralja Edvarda, je rodila sina v koči Appleton (angleško)

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Matilda Valižanska.
Matilda Valižanska
Rojen: 26. november 1869 Umrl: 20. november 1938
Norveška kraljevska družina
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Sofija Nassavska 		Kraljica soproga Norveške
18. november 1905– 20. november 1938 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Sonja Haraldsen
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matilda_Valižanska&oldid=6276241«