Marija Mercina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marija Mercina
Rojstvo31. december 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) (70 let)
Postojna
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklicpisateljica

Marija Mercina, slovenska literarna zgodovinarka, pisateljica in slovenistka, se je rodila 31. decembra 1948 v Postojni. Diplomirala je 1974 na Filozofski fakulteti iz slovenščine in primerjalne književnosti. Leta 2003 je magistrirala iz uvoda v lingvostilistično analizo proze Cirila Kosmača. Pred upokojitvijo je poučevala slovenščino na gimnaziji v Novi Gorici.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Marija Mercina prihaja iz sproletarizirane kmečke družine, je edinka Pavla Mercine in Hermine Vidrih z Goč. Osnovno šolo je obiskovala na Gočah in kasneje, po preselitvi, v Ajdovščini. Po končani osemletki se je vpisala na gimnazijo v Novi Gorici, kjer je uspešno maturirala. Šolanje je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študirala je slovenščino in primerjalno književnost ter diplomirala leta 1974. Leta 2003 je končala magisterij iz lingvostilistike. Po končanem šolanju je najprej delala v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini, med letoma 1973 in 1979 pa je poučevala slovenščino na več srednjih šolah v Idriji. Delo profesorice je nadaljevala v Novi Gorici, nazadnje je poučevala na novogoriški gimnaziji. Slovenščino je poučevala tudi kot drugi tuji jezik v Špetru Slovenov, v Ronkah, v Gorici in na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici je vodila krožek Peripatetika. Od leta 1980 se oglaša v revijalnem tisku kot publicistka in literarna zgodovinarka, od leta 1988, ko je v Primorskih srečanjih izšla njena prva novela, objavlja tudi leposlovna dela, eseje, recenzije in strokovne članke. S svojo novelistiko je zbujala pozornost tudi v Sodobnosti. Med drugim je uredila zbornik Pogovori srca in napisala predgovor knjigi Mrtvo morje Marjana Tomšiča. Ureja tudi Zbrano delo Cirila Kosmača. Profesorica se že od študija naprej ukvarja s pisateljevim življenjem in delom, objavila je tudi že več člankov o njem v Sodobnosti, Slovenščini v šoli in Planinskem vestniku. Od leta 1993 pa se lahko pohvali z nazivom svetnice. Je članica Združenja književnikov in Slavističnega društva Slovenije. Trenutno živi v Novi Gorici, že večkrat babica, in mati dveh hčera, Hermine in Ane Ogrič.

Dela[uredi | uredi kodo]

Poleg tega je avtorica številnih kratkih zgodb ter člankov, ki jih objavlja v literarnih (Dialogi, Sodobnost, Jadranski koledar, Prelivanja, Žuborenje Slovenije) in strokovnih (Jezik in slovstvo, Primorska srečanja, Zbornik SSJLK) publikacijah.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]