Malinska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Malinska
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Nadmorska višina: 17 m
Število prebivalcev: 965 (2011)
Poštna št./pošta: 51511 Malinska
Občina: Malinska-Dubašnica
Županija: Primorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Malinska je naselje, pristanišče in istoimenski zaliv na otoku Krku (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Malinska-Dubašnica; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Riva v Malinski.
Plaža Haludovo v Malinski.

Malinska leži ob prostranem istoimenskem zalivu na severozahodni obali otoka. Prostrani zaliv leži med rtoma Pelova na zahodu in Čuf na severu. Zaliv obdajajo plaže in veliko zelenja. Kraj je znan po prijetnem podnebju.

Luka leži v vzhodnem delu zaliva, in jo varujeta dva valobrana, dolga okoli 60 in 150 metrov. V luki sta tudi dva manjša pomola. Privezi za plovila so z obeh strani pomolov, kjer je morje globoko do 6 metrov, zato se tu lahko sidrajo tudi večje ladje. Na koncu daljšega valobrana stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal : R Bl(2) 6s. Luka je zavarovana pred jugom in burjo, ter izpostavljena severozahodnim vetrovom. Severno od luke leži manjši pristan hotelskeha kompleksa Haludovo.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Luka podrobnosti.
Obalni Pešpot Rajska Cesta.

Glavna gospodarska dejavnost je turizem. Kraj se je pričel razvijati v začetku 19. stoletja ob novem pristanišču. Začetek turistične dejavnosti pa sega v leto 1909, ko so ustanovili turistično društvo. Danes je v Malinski deluje več hotelov, hotelski kompleks Haludovo in avtokamp.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Malinska se je pričela razvijati konec 19. stoletja, ko se je v priobalnem delu imenovanem Dubašnica združila skupina dvajsetih zaselkov.

V okolici Malinske so našli ostanke spomenikov iz časa med 15. in 18. stoletjem, v njeni neposredni bližini pa je vasica Porat s frančiškanskim samostanom in cerkvijo iz leta 1500. V bližini so tudi razvaline benediktinskega samostana in cerkve iz 12. stoletja. Jugozahodno od mesta na rtu Glavotok, ki je tudi najbolj zahodna točka otoka, pa stoji samostan Glavotok. Samostan in cerkev z eno ladjo so postavili »frančiškani-glagolci« ob koncu 15. in začetku 16. stoletja. V samostanu hranijo pomembno zbirko knjig in rokopisov napisanih v glagolici.[1]

Na starem pokopališču jugozahodno od Malinske stojijo ruševine cerkve sv.Apolinara postavljene v 12. stoletju, poleg pa je ohranjen zvonik postavljen 1618.[2]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[3] [4]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
103 113 142 173 204 222 248 315 290 319 326 392 700 999 607 965

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Jugoslavija-Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979
  2. Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  4. http://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/E01_01_01/e01_01_01_zup08_2534.html

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Malinska 45°07′34″N, 14°31′43″E

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]