Luka Jeran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Luka Jeran
Portret
Rojstvo16. oktober 1818({{padleft:1818|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})
Škofja Loka
Smrt25. april 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (77 let)
Ljubljana, Ljubljana
DržavljanstvoFlag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrijsko cesarstvo
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicavtor, pisatelj, pesnik, nabožni pisatelj, urednik, duhovnik

Luka Jeran, slovenski misijonar, kanonik, pesnik, nabožni pisatelj in urednik, * 16. oktober 1818, Javorje, † 25. april 1896, Ljubljana.

Nagrobnik Luke Jerana na Navju v Ljubljani

Jeran je gimnazijo obiskoval v Karlovcu in Ljubljani. Nato je od 1840 do 1842 na liceju študiral slovanske jezike in bogoslovje ter bil 1846 posvečen.[1] Kot kaplan je služboval v Poljanah, Horjulu in med leti 1854 in 1869 v Ljubljani, v župniji Trnovo, ko je bil tam župnik Frančišek Ksaver Karun. Takrat sta z župnikom Karunom vodila gradnjo nove cerkve Sv. Janeza Krstnika. Leta 1853 in 1854 je potoval v Afriko kot misijonar in se obakrat zaradi bolezni vrnil. Iz Afrike je s seboj pripeljal pet otrok, ki jih je želel vzgojiti za misijonarsko delo. Teh pet zamorčkov je predstavljalo veliko zanimivost za trnovsko župnijo in celo Ljubljano. Urbana legenda pravi, da je teh pet otrok dobilo mesto v hudomušni pesmi »Pet zamorčkov«.[2]

Leta 1869 je Jeran postal papežev kómornik, leta 1882 pa stolni kanonik. Papež mu je podelil tudi častni naziv monsignor.

Jeran se je že v Karlovcu pridružil ilirskemu gibanju. Kot bogoslovec se je seznanil s S. Vrazom in si z njim dopisoval v ilirščini. Domoljubne, prigodniške in nabožne pesmi, ki nimajo posebne literarne vrednosti je prvič objavil 1843 v Novicah. Objavljal je tudi v Drobtinicah, Vedežu, največ pa v Zgodnji danici, katero je od 1852 do 1896 tudi urejal.

Poleg pesmi je v Zgodnji danici objavljal tudi nabožne, vzgojne in verskopolitične članke, pa tudi literarne ocene, v katerih je odklanjal erotiko. Jeranovo delovanje na filozofskem področju pa je na Slovenskem povzročilo idejno razlikovanje in utrlo pot nestrpnosti. Kot mecen ljubljanskih dijakov je 1880 ustanovil Dijaško kuhinjo.

Viri[uredi | uredi kodo]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Zgodbe svetiga pisma (COBISS)
  • Potovanje v Sveto deželo (COBISS)
  • Večni mesec za žive in mertve (COBISS)
  • Šmarnice naše visoke nebeške Kraljice (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]