Ludvik Zepič

Ludvik Zepič
Rojstvo	12. avgust 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) Razbor
Smrt	14. januar 1971({{padleft:1971|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (83 let) Ljubljana
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  Avstro-Ogrska
Poklic	pravoznanec, bibliotekar, glasbenik

Ludvik Zepič, slovenski pravnik, glasbenik in knjižničar, * 12. avgust 1887, Razbor pri Sevnici, † 14. januar 1971, Ljubljana.

Življenje in delo

V Celju (1901) in v Mariboru (1902–1908) je obiskoval klasično gimnazijo. Po maturi je bil stenograf in strojepisec pri notarju Lovru Bašu v Celju in odvetniku Gvidu Sernecu v Ormožu. Hkrati je študiral pravo v Gradcu, opravil tu prva državna izpita, diplomiral pa 1919 v Zagrebu. V letih 1923–1928 je obiskoval konservatorij Glasbene matice (kompozicijske predmete pri Slavku Ostercu in Lucijanu Mariji Škerjancu, pri njem študiral še privatno). Od 1919 je delal v državni finančni službi v Ljubljani, od 1922 pa vse do upokojitve 1949 pa v zavarovalni banki Slavija kot ravnateljski tajnik. Leta 1948 (ali 1949) se je honorarno zaposlil v NUK, kjer je osnoval, uredil in vodil glasbeno zbirko in izdal Navodila za obdelavo muzikalij (1952).

Do leta 1914 je vodil različne pevske zbore, od 1922-1955 je bil korepetitor Zbora Glasbene matice. Ustanovil in vodil je Slovenski vokalni kvintet (1931-1941), s katerim je uveljavil visoke kriterije moškega komornega petja. Proučeval je Gallusov opus (Sledovi slovenske narodne pesmi v Gallusovih skladbah, 1938), izdal več njegovih del in jih prirejal za drugačne zborovske zasedbe; harmoniziral je tudi ljudske pesmi za moške glasove. Je soavtor slovenske planinske bibliografije Gore v besedi, podobi in glasbi (1965).

Zunanje povezave

• Klemenčič Ivan. »Zepič Ludvik«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.