Log pod Mangartom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Log pod Mangrtom)
Jump to navigation Jump to search
Log pod Mangartom
Log Pod Mangartom, v ozadju Rombon
Log Pod Mangartom, v ozadju Rombon
Log pod Mangartom se nahaja v Slovenija
Log pod Mangartom
Log pod Mangartom
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°24′21.27″N 13°36′11.29″E / 46.4059083°N 13.6031361°E / 46.4059083; 13.6031361Koordinati: 46°24′21.27″N 13°36′11.29″E / 46.4059083°N 13.6031361°E / 46.4059083; 13.6031361
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaBovec
Površina
 • Skupno40,545 km2
Nadm. višina
643,7 m
Prebivalstvo
 (2019)[2]
 • Skupno132
 • Gostota3,3 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Log pod Mangartom (italijansko Bretto; nemško Behrt) je razpotegnjeno obmejno naselje v Občini Bovec v Posoških Julijskih Alpah. Sestavljajo ga gručasta dela Spodnji in Gorenji Log ter zaselki Loška Koritnica, Možnica in Pustina.

Po ledeniško preoblikovani dolini Loška Koritnica teče reka Koritnica, ki je med Spodnjim Logom in Možnico izdolbla globoka korita. Na njej sta manjši hidroelektrarni: zgornja iz leta 1928 do katere so po ceveh speljali Mangrtski potok in spodnja, pri Možnici, pa iz leta 1911, postavljena zaradi rudnika v Rablju.

Ulica v Logu pod Mangartom

Hiše so bovškega alpskega tipa, vrhhlevne z visokimi strehami. Številne so danes preurejene v počitniške hiše. Nekoč prometno pomembno naselje, ki je živelo od pripreganja, vzdrževanja ceste, pluženja snega ter rudnika svinca in cinka v Rajblu, se vse bolj spreminja v turistično. Tudi v Logu so poskušali z rudarjenjem, vendar je bilo rude premalo. Domačini na skromnih površinah pridelujejo krompir, fižol, repo in korenje, ob hišah je nekaj sadja, sicer pa se ukvarjajo z živinorejo (krave in drobnica). Danes sta opuščeni planini Možnica in Koritniška planina, pasejo še na Mangrtski planini. Glavna hrana domačinov je bila zato skuta, sir, čompova polenta, batuda,... Okoliška pobočja so porasla z gozdom bukve, gabra in smreke.

Med obema gručama hiš je 4,5 km dolg predor Štoln, ki so ga izvrtali leta 1903 za odvod vode iz rudnika svinca v Rajblu (Cave del Predil). V njem so med prvo svetovno vojno zgradili tudi električno železnico, s katero so se rudaji prevažali na delo. Do vstopa Slovenije v Schengenski prostor, je bil pred vhodom tudi obmejni mejni prehod in kapelica sv. Barbare.

Župnijska cerkev sv. Štefana iz 18. stoletja ima bogato okrašeno notranjost. Stropne poslikave so delo Ivana Groharja.

Ob pokopališču je še cerkev lurške Matere božje. Ob vaškem pokopališču je tudi vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne s spomenikom padlim borcem delo nekega češkega kiparja. V kraju je Trentarska muzejska zbirka.

Potok Možnica je v istoimenski ledeniški dolini izdolbel več slikovitih korit in naravnih mostov. Na vzhodu zapira dolino Koritnice mogočna Loška stena s kamninskimi skladi, postavljenimi v različnih smereh. Z Loške stene teče potok Fratarica, ki je ustvaril okoli 120 m visoko stopnjo, prek katere pada slap Veliki Drsnik s skupno višino 112 m. V bližini je tudi slap Parabola.

V Logu se je rodil gradbenik Mihael Štrukelj (1851-1922) po katerega načrtu so zgradili veliko dvorano tržaškega kolodvora. Od tod je doma Zorko Jelinčič (1900-1965), narodni delavec, alpinist in publicist,

Naselje leži na potresno ogroženem področju, in je bilo močno prizadeto v potresu leta 1998. V letu 2000 je naselje močno prizadel zemeljski plaz drobirskega toka Stože, ki je porušil več objektov in popolnoma spremenil okolico.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Krajevni leksikon Slovenije, DZS 1968, I. knjiga Zahodni del Slovenije
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]