Kal - Koritnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kal - Koritnica
Kal - Koritnica 2.jpg
Kal - Koritnica is located in Slovenija
Kal - Koritnica
Kal - Koritnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°20′11.74″N 13°34′41.78″E / 46.3365944°N 13.5782722°E / 46.3365944; 13.5782722Koordinati: 46°20′11.74″N 13°34′41.78″E / 46.3365944°N 13.5782722°E / 46.3365944; 13.5782722
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Goriška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Bovec
Površina
 • Skupno 7,87 km2
Nadmorska višina 546 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 133
 • Gostota 17 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 5230 Bovec
Zemljevidi Najdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Kal Koritnica - Vaško jedro Koritnice
LegaObčina Bovec
RKD št.9902 (opis enote)[2]

Kal - Koritnica je naselje v Občini Bovec.

V Kalu stoji ob cesti proti Vršiču spomenik 27. aprila 1943 padlim partizanom na Golobarju. Velika lesena tabla nas ob spodnji postaji opuščene gozdarske žičnice tolminke opozarja, da vstopamo v Triglavski narodni park. Malo nad vasjo, pod Svinjakom, se nahaja muzej na prostem Čelo, do koder vodi iz vasi Pot miru v Posočju. Na Čelu je bila med prvo svetovno vojno zgrajena avstro-ogrska topniška utrdba, del sistema Bovške zapore (nemško Sperre Flitsch).[3] Nedaleč stran se nahajata naravna spomenika Golobaršček in korita Soče pri Kršovcu, imenovana tudi Zmuklica.[4] Mimo vasi poteka ob Soči mednarodna pohodniška pot Pot Alpe Adria ali Alpe Adria Trail.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9902". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  3. Marko Simić (1998). Po sledeh soške fronte. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 231. (COBISS)
  4. Rojšek, Daniel (1991). Naravne znamenitosti Posočja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 36–37, 41. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]