Libanonska cedra

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Libanonska cedra
Libanonzeder.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Pinophyta (iglavci)
Razred: Pinopsida
Red: Pinales (borovci)
Družina: Pinaceae (borovke)
Rod: Cedrus (cedra)
Vrsta: C. libani
Znanstveno ime
Cedrus libani
A. Rich.

Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.

Areal[uredi | uredi kodo]

Avtohtona rastišča libanonske cedre so Libanon (zlasti istoimenska gorska veriga), zahodna Sirija in južna Turčija. Najdemo jo tudi v jugozahodni Turčiji, na Cipru in gorovju Atlas v severozahodni Afriki, vendar si botaniki niso enotni ali gre v zadnjih treh primerih za različne sorte iste vrste ali kar za različne vrste.

V Libanonu in Turčiji prevladuje na nadmorski višini med 1000 in 2000 m, kjer sestavlja enovite gozdove ali mešane gozdove s cilicijsko jelko (Abies cilicica), evropskim črnim borom (Pinus nigra) ali z več vrstami brina. Na Cipru ju najdemo na nadmorskih višinah med 1000 in 1525 m (do vrha gore Pafos), na Atlasu pa na nadmorskih višinah med 1400 in 2200 m tvori bodisi enovite gozdove bodisi mešane gozdove z alžirsko jelko, brini, hrasti ali javorji.

Zaradi masovnega izkoriščanja so v Libanonu stara drevesa postala silno redka. Danes so zaščitena in poteka obsežen program obnavljanja gozdov. Podoben program poteka tudi v Turčiji, kjer letno pogozdijo okoli 30.000 ha cedrovih gozdov.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Zimzeleno drevo lahko zraste do višine 40 m. Krošnja je najprej stožčasta, sčasoma lahko postane nepravilne oblike. Mladike so dimorfične, z dolgimi ali kratkimi poganjki, listi so igličasti, razmaknjeni na dolgih poganjkih in v gručah med 15 in 45 iglic na kratkih poganjkih. Listi zelene ali modrozelene barve so dolgi med 5 in 30 mm, četverokotni v prečnem prerezu in z režami (stoma) na vseh štirih straneh.

Storži zrastejo vsako drugo leto in dozorijo 12 mesecev po oprašitvi, po navadi v oktobru. Dozoreli storži so dolgi med 8 in 11 cm ter široki od 4 do 6 cm. So smolnati in se pozimi prelomijo, da lahko odvržejo semena. Semena dožine 15 mm in širine 6 mm so na trikotnih krilcih dolžine 20 do 25 mm.

Libanonska cedra kot simbol Libanona na državni zastavi

Zgodovina in simbolika[uredi | uredi kodo]

Pomen libanonske cedre so poznali že Feničani, ki so iz njihovega lesa gradili ladje, hiše in templje. Egipčani so cedrovo smolo uporabljali pri mumificiranju, žagovina je bila najdena v faraonskih grobnicah, les so kurili tudi med raznimi obredi. Judovski duhovniki so po Mojzesovih napotkih uporabljali lubje med obrezovanjem in pri zdravljenju gobavosti. Po Talmudu sodeč so Judje tudi kurili cedrovino na Oljski gori in s tem označevali pričetek novega leta. Po lesu libanonske cedre so povpraševali tudi vladarji sosednjih in oddaljenih dežel in ga uporabljali v gradbeništvu. Najbolj znane zgradbe, kjer naj bi ga uporabili, so Salomonov tempelj v Jeruzalemu, Davidova in Salomonova palača. Les so uporabljali tudi Rimljani, Grki, Asirci in Babilonci.

Libanonska cedra je najmanj 75krat omenjena v Bibliji, npr. v stavkih kot »Cipresa se ne more primerjati s cedro v božjih nebesih, tudi veje si niso podobne.«, »Božja drevesa so podobna cedram, ki jih je posadil.«, »Pravični poganja kakor palma in raste kakor cedra na Libanonu« ali »Moja ljubezen je bela in rdeča ... žareča kot Libanon in mlada kot cedre«.

Libanonska cedra je vedno bila simbol Libanona in jo tudi danes najdemo v njegovi državni zastavi in grbu. Po atentatu na Rafika Haririja 14. februarja 2005 je postala tudi simbol »revolucije« - množičnih protisirskih protestov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]